Zelo veliko je poenostavljanja in banaliziranja ravnanj menedžerjev, direktorjev in podjetnikov, ki se s temi pritiski vsak dan soočajo na trgu. V primeru NLB smo zadovoljni, da smo lahko zaposlenim izplačali neobdavčeni zimski regres, ker smo jim že sedaj izplačevali poslovno uspešnost in bodo deležni višjih neto prejemkov. Drugače pa je v tistem delu gospodarstva, ki viškov denarnega toka za to nimajo in krpajo svojo likvidnost. Kaj šele, da bi imeli v blagajni 20, 30, 40 tisoč evrov za obvezno izplačilo, ki jim ga je država naložila decembra. To negativno učinkuje na dobaviteljsko verigo, če karikiram, neki gostinski obrat zamakne plačilo dobavitelju vina ali hrane, ta ne plača kmeta ali vinarja … In to se je zgodilo, pa če si še tako zatiskamo oči ali tiščimo glavo v pesek oziroma zamahnemo z roko kot predstavniki države, ki v javnih nastopih te stvari poenostavljajo in se sprašujejo, v katerem svetu ti podjetniki živijo.
Še bolj je ta problem prisoten pri mednarodnih koncernih, ki imajo praktično že septembra zaključeno finančno sliko in ne pričakujejo, da bi se pogoji gospodarjenja spremenili v prihodnjem letu, kaj šele v tekočem. Predstavnik velikega mednarodnega trgovskega koncern mi je dejal, da si ni nikoli predstavljal, da bo moral lastnikom povedati, da je letni načrt januarja še odprt, ker ne ve, kakšni bodo stroški dela do konca leta. To je za tuje koncerne nepredstavljivo in to odloča, kam bodo usmerjali bodoče investicije, to tveganje vse bolj upoštevajo. Naše poslovno okolje je vedno bolj nepredvidljivo.
Vir: Večer