Desni pol je že doslej izpostavljal predvsem podporo podjetniškemu sektorju z zniževanjem davčnih obremenitev – in to smer zdaj poudarjajo tudi v Gibanju Svoboda. Poudarek vseh je torej predvsem na davčni razbremenitvi dela in propulzivnega podjetniškega sektorja. Najbrž ni dileme, da zniževanje davčnih bremen pomeni tudi izpad prihodkov države. In tudi glede tega so si programi precej podobni. V glavnem se s tem ne ukvarjajo. Vemo, da se izpad javnofinančnih prihodkov potem odrazi ali v znižanju državnih izdatkov, nadomestitvi z drugimi davki ali v povečanem proračunskem primanjkljaju, torej zadolževanju države. Nobena od teh rešitev seveda ni všečna, zato se jim vsi raje izognejo.
S tem se bodo pač ukvarjali po prevzemu izvršne funkcije, ko se bodo soočili z realnostjo. Neizpolnjene obljube bodo opravičevali z razmerami, s stanjem, ki je slabše, kot so ga pričakovali. Tak izgovor bo lažji za trenutno nevladne stranke, ki imajo zaradi tega tudi več idej in predlogov zniževanja, medtem ko so vladajoči iz izkušenj bolj previdni pri obljubah in ostajajo bolj na načelni ravni.
Programi na davčnem področju so si med strankami podobni tudi v tem, da navajajo kvečjemu predloge sprememb, izogibajo pa se konkretnim navedbam, kako bi ti predlogi vplivali na javne finance in na plače posameznika. Ali tega niso niti preverjali ali pa so zaradi rezultatov to raje izpustili, seveda ne vemo. Da so nam kot državljanom bliže predlogi nižjih davčnih obremenitev, seveda ni nobenega dvoma, a od odgovorne politike se vseeno pričakuje, da je v predlogih realna, tudi če gre samo za predvolilne obljube.
Vir: Sobotna priloga Dela