Opisujemo jo kot zlorabo moči za osebne koristi. Razpoznamo jo kot podkupnino, nepotizem, klientelizem in zlorabo javnega denarja. Programi parlamentarnih političnih strank korupcijo postavljajo v prvi plan. Upravičeno, saj korupcija državi letno pobere kar 3,5 milijarde evrov. Vendar bomo pri spopadanju z korupcijo še vedno pogrešali učinkovitost. Zakaj?

Politične stranke v svojih aktivnostih proti korupciji ne upoštevajo enega bistvenih dejavnikov. To je način delovanja sistema »sankcijski lijak«. Iz obdobja privatizacije družbenega premoženja imamo o tem sistemu bogate izkušnje. Država in državljani smo takrat vsled ilegalnega plenjenja družbenega premoženja nepovratno izgubili nekaj deset milijard. To so potrdile revizije lastninskega preoblikovanja kakih 1100 družbenih podjetij. Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja je policiji po opravljenih revizijah posredovala 460 kazenskih ovadb. Končni učinek obravnave te množice kazenskih ovadb je manj kot deset pravnomočnih obsodilnih sodb. Takšna je podoba kazenskega pregona v okolju delovanja sistema »sankcijski lijak«.

To se je dogajalo, čeprav je bil pregon divje privatizacije v devetdesetih letih sistemsko zgledno organiziran. Sedanje napovedi političnih strank, da nameravajo z reorganizacijo tožilstva, policije in politično odgovornostjo obvladati korupcijo, so zaobšle delovanje sistema »sankcijski lijak«. Ta deluje tako, da s kazenskim pregonom korupcije ni mogoče uspešno zamejiti. Proaktivno je treba zato odpravljati predvsem okoliščine, ki omogočajo, da zaposleni uporabijo (zlorabijo) moč za svoje osebne koristi. Kitajska je nekdaj za učinkovit pregon korupcije v vrhovih oblasti uvedla celo smrtno kazen. Vendar so ugotovili, da tudi grožnja smrtne kazni ne odpravlja prakse koruptivnega ravnanja. Ključen ni kazenski pregon, temveč dosledno odpravljanje okoliščin, ki omogočajo, da zaposleni uporabijo moč za osebne koristi.

Napotke za odpravljanje takšnih okoliščin najdemo v delovanju sistema političnega predstavništva. Proces družbenega odločanja poteka po načelu naravne procesne hierarhije. Začetek procesa je zaznava problema, sledi analiza vzrokov, izbira meril in kriterijev za iskanje rešitev, vrednotenje variant, izbor najbolj uporabnih rešitev in končno tudi formalno glasovanje o predlagani varianti. Kakovost odločitev je v največji meri odvisna od tega, kdo na prelomni točki v procesu odločanja izbira najprimernejše odločitve. Kakšna je družbena praksa? V sistemu predstavniške demokracije ključni del (prelomna točka) procesa družbenega odločanja praviloma poteka netransparentno v sferi zunajparlamentarne oblasti. Ta je domena političnih in gospodarskih elit. S formalnimi odločitvami demokratično izvoljenih predstavniških organov se tako legalizira tudi uresničevanje korupcijskih namer.

Proces družbenega odločanja v sistemu političnega predstavništva poteka tako, da tudi korupcijski načrti postanejo (prikrita) sestavina demokratično sprejetih družbenih odločitev. Politično predstavništvo in korupcija delujeta kot siamska dvojčka. Kako se namerava nova vladna koalicija spopadati s korupcijo? Razlagajo, da z vsemi represivnimi orodji izvršilne veje oblasti s policijo, tožilstvom in sodišči. Korupcijska afera Teš 6 ponuja prepričljive dokaze, kakšen je učinek takšnega spopada. Projekt Teš 6, omrežen z množico korupcijskih poslov, se je začel izvajati leta 2008. Izvensodna poravnava z dobaviteljem opreme leta 2021 je investitorju HSE (presenetljivo) vrnila 261 milijonov, kazensko sojenje zaradi korupcije, zlorabe položaja in oškodovanja pa še ni končano in mu grozi celo zastaranje.

Spopadu nove vladne koalicije s korupcijo se obeta usoda, podobna projektu Teš 6. Koalicija bi morala represivna orodja zamenjati z ukrepi, ki državljanom, zlasti predstavnikom političnih in gospodarskih elit preprečujejo, da bi moč uporabili za uresničevanje svojih koristi. Vendar predstavniki političnih strank še ne ustanovljene vladne koalicije v javnih nastopih ob vsaki priložnosti vehementno poudarjajo svojo absolutno zakonodajno moč in sporočajo, da takšnega (učinkovitega) omejevanja korupcije skoraj zagotovo ne bomo dočakali.

Janez Krnc, Litija

Priporočamo