Logar si je podporo gradil z namerno dvoumnostjo. Nikoli ni zares pretrgal z SDS, nikoli ni tvegal dejanskega konflikta z desnim blokom. Ves čas je pazil, da ostane dovolj nejasen, da lahko vsak v njem vidi, kar želi videti. Sredina je videla umirjenega reformista. Desnica je videla človeka, ki »v resnici ostaja naš«. Danes vemo, kdo je imel prav.
Njegovo povolilno delovanje je videti je kot politični načrt, ki je bil pripravljen že od začetka. Preveč stvari se ujema. Prehitro je izginila retorika o preseganju blokov. Prelahko je sprejel logiko desne koalicije. Preveč naravno danes govori jezik političnega tabora, od katerega naj bi se oddaljeval. Pravi, da ni »skočil Janši v objem«. Saj ni bilo treba. Dovolj je bilo, da je ves čas hodil v isto smer.
Prav intervju v Odmevih na TV Slovenija je to dokončno razgalil. Politik, ki je leta gradil podobo mirnega, racionalnega in vključujočega človeka, je ob resnih vprašanjih začel delovati razdraženo, izmikajoče in mestoma skoraj pokroviteljsko.
Ko ga je novinar vprašal, zakaj je bilo treba sporni zakon sprejeti še pred oblikovanjem vlade in zakaj je bilo treba takoj odpreti fronto s sindikati, Logar ni odgovoril. Namesto pojasnila je začel vračati vprašanja: »Ali imate raje višje ali nižje davke?« To je bila politična manipulacija v najbolj šolski obliki – zamenjava teme, poenostavljanje problema in ustvarjanje lažne dileme.
Vprašanje ni bilo, ali ljudje marajo nižje davke. Seveda jih. Vprašanje je bilo, zakaj nekdo, ki je obljubljal dialog in politično umirjanje države, naredi prvi resni korak kot demonstracijo ideološke moči.
Ko ga je novinar soočil z njegovimi lastnimi predvolilnimi izjavami, je sledila cinična relativizacija: v politiki so enkrat besede takšne, drugič drugačne. Deloval je kot zelo klasičen politik, ujet pri protislovju, ki ga skuša prekriti s preusmerjanjem debate. Še več, v nekem trenutku je deloval skoraj užaljeno, ker sploh mora pojasnjevati svoje ravnanje. Kot da je problem v novinarjevih vprašanjih, ne pa v očitnem razkoraku med tem, kar je prodajal pred volitvami, in tem, kar počne danes.
Občutek razočaranja in jeze je danes močan. Vse bolj jasno se kaže, da je bil njegov projekt zasnovan prav na ustvarjanju dovolj mehke, umirjene in sredinske podobe, da je del volivcev (ki Janše nikoli ne bi neposredno podprl) vendarle pomagal pripeljati desnico nazaj na oblast.
Prevara je uspela, a maske so dokončno padle.
Polona Jamnik, Bled