Druga točka je prostorska politika. V Ljubljano se vsak dan pripelje več kot 100.000 ljudi. Mesto ima ogromen primanjkljaj neprofitnih stanovanj. Trenutna zemljiška politika favorizira gradnjo za trg, medtem ko je v Ljubljani 12.000 stanovanj praznih, saj so bila kupljena kot kapitalska naložba. Na razpisih stanovanjskega sklada je uspešnih le nekaj odstotkov prosilcev. Mesto mora zagotoviti dostopna stanovanja mladim družinam in strokovnjakom.
Poleg tega Ljubljana ni le mestno središče. Ljubljana so tudi Šiška, Bežigrad, Moste, Polje. Center je lepo urejen za turiste, a Ljubljančani nismo kulisa za turizem. Ne more biti vse podrejeno turistom; vse mora biti podrejeno meščanom, saj smo Ljubljana vsi.
Javni prevoz v Ljubljani predstavlja le 10 odstotkov celotnega prometa, kar je polovico manj kot v primerljivih evropskih mestih. Vozni park je zastarel, rumeni pasovi niso povsod urejeni. Potrebujemo optimizacijo prometa s pomočjo umetne inteligence, sodobnejše in daljše avtobuse ter učinkovitejši prevoz, da se z enega konca mesta na drugega ne bomo vozili celo uro. Sledil bi zgledu Frankfurta, kjer so dali izrazito prednost električnim vozilom in postopoma omejujejo vstop dizelskim vozilom. Promet v Ljubljani ustvari 40 odstotkov vsega onesnaženja, kar je za mesto v kotlini velik problem.
Vir: finance.si/Frankloskop