V luči tega nasveta gledam na zadnjo prisluškovalno afero. Kdo obvlada tehnologijo? Kdo ima dovolj poguma – in pokvarjenosti – za takšna dejanja? Dokazov najbrž ne bomo nikoli našli, a če z vidika verjetnosti pogledamo na zadevo, se nam nekatere smeri odkrivanja zdijo verjetnejše od drugih. Časopisi so v letih 2020 do 2022 pisali o obisku takratnega slovenskega premiera v Izraelu. Govora je bilo o nakupu izraelske tehnologije za sledenje kriminalnim združbam – takšna je bila takratna razlaga. Podrobnejše obrazložitve ni bilo. Izraelska tehnologija (Pegasus) pa se uporablja ravno za vdore brez sledi. Vlado je takrat vodila najstarejša slovenska stranka.
Naslednji indic zopet obremenjuje osebje najstarejše slovenske stranke. Gre za lepljenko dokumentov z različnimi datumi, s katero so poskušali v letu 2011 diskreditirati predsednika Danila Türka. Afero je dokumentirano razgalil novinar in urednik Dela Janez Markeš. V to verigo »tehničnih presežkov« sodi tudi nikoli pojasnjeno uhajanje posnetkov zaprtih sej vlade Boruta Pahorja (2008–2011). Takratna javnost se je spraševala, kako je to mogoče, a odgovor se je morda skrival v preteklosti. Le nekaj let pred tem so bili vladni prostori pod taktirko prejšnje, Janševe vlade, deležni temeljite in drage prenove, vključno z namestitvijo nove avdiovizualne opreme. Je bilo že takrat poskrbljeno za »vgrajeno« uho? Še bolj zgovorno je dejstvo, da je Pahor preiskavo o uhajanju ustavil. Se je ustrašil tehnologije, ki jo je nasledil, ali je bil z njeno pomočjo celo izsiljevan?
Naslednja dokazana manipulacija sega v leto afere Depala vas. Vojaški specialci, ki jim je direktno poveljeval minister za obrambo, so vdrli v avto policista Smolnikarja. Poslikali so dokazni material, pri čemer so se ušteli za en detajl. Dokumenti bi morali biti na zadnjih sedežih pod steklom. Bili pa so odvrženi in so ležali na steklu (sic!).
Zgodovinsko potujemo v čas oboroženih spopadov med jugoslovansko armado in slovenskimi silami. Fokus imam na helikopter JLA, ki je vozil kruh in s katerim je pilot Toni Mrlak želel prebegniti k slovenskim silam, a so ga prek povelja z obrambnega ministrstva sestrelili. O dogodku imamo dve pričevanji. V prvem predsednik stranke SDS obžaluje sestrelitev nad Ljubljano, nad Rožno dolino, in pove, da so bili s pilotom dogovorjeni o prebegu. V drugem pričevanju pa isti predsednik eksplicitno pove, da za dogovor ni vedel. Kateremu Janši naj verjamemo?
V Janševi knjigi Premiki smo tudi lahko prebrali, kako so pred in med medsebojnim spopadom prisluškovali JLA. Tehnologijo prisluškovanja torej Janša obvlada že od nekdaj in glede na svoj um in na svojo notranjo naravnanost zagotovo sledi napredku te tehnologije.
Pojdimo še dlje v zgodovino. Ob sestavi prve slovenske vlade v letu 1990 so nam »insajderji« povedali, da sta na prve seje vlade prišla edino Janša in Bavčar maksimalno pripravljena, z jasnimi koncepti in napisanimi programi. Poleg tega sta bila edina, ki sta že obvladala računalniško tehnologijo. Če za zaključek omenimo še na TV izrečeno izjavo Mihe Brejca, nekdanjega Janševega direktorja obveščevalne službe in notranjega ministra v Bajukovi vladi, ki je o Machiavelliju izjavil: »Profesorji ga imajo na knjižni polici, Janša ga ima v malem prstu.«
Vprašanje torej ni več, ali so posnetki pravi ali lažni, temveč kdo v tej državi že več kot 35 let drži v rokah režisersko taktirko in zakaj mu vedno znova dovolimo, da nas vodi skozi isto predstavo.
Rado Krušič, Žalec