Prof. dr. Ihan je bil vodilni slovenski imunolog. Bil je redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo, vodja oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja obrata za proizvodnjo celic CAR-T. Njegovo strokovno delo je obsegalo diagnostiko prirojenih okvar imunskega sistema ter razvoj naprednih celičnih terapij za zdravljenje raka.
Po diplomi na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1987 je svojo poklicno pot začel na Inštitutu za mikrobiologijo. Raziskovalno se je izpopolnjeval tudi v tujini, med drugim na Nacionalnem inštitutu za raziskave raka v Genovi ter na Armed Forces Radiobiology Research Institute v Bethesdi v ZDA. Doktorat medicinskih znanosti je pridobil leta 1993, leta 1997 pa postal specialist klinične mikrobiologije. Leta 2006 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja.
Kot pedagog je generacijam študentov medicine, farmacije, biotehnologije in kemije približeval zapleteni svet imunskega sistema. Predaval je na številnih dodiplomskih in podiplomskih programih ter mentoriral vrsto diplomskih in doktorskih nalog. Njegova bibliografija obsega več kot 1500 enot, v bazi PubMed najdemo 143 njegovih avtorstev, ki so doživela tisoče citatov, zavidanja vredne številke tudi za tiste kolege, ki se ukvarjajo samo z znanostjo.
Alojz Ihan pa je bil mnogo več kot le vrhunski znanstvenik. Bil je tudi pesnik, pisatelj in esejist. Njegovo literarno delo obsega pesniške zbirke, romane in eseje, za katere je prejel številne nagrade. V njegovih delih se je zrcalila človeška usoda z očmi zdravnika in misleca. Čeprav lahko na njegova literarna dela gledamo kot na literarna dela drugih piscev in se s protagonisti lahko poistovetijo vsi njegovi bralci, nas liki Ihanovega slovstva kot zdravnike nagovarjajo še posebej. Hvaležni smo, da je skozi sebe svojim bralcem predstavljal dušo zdravnika in znanstvenika.
Širši javnosti je postal znan kot kolumnist, ki je na povsem izviren način, s svojega posebnega, pogosto presenetljivega zornega kota razlagal tako znanost kot družbo, zlasti družbene teme, povezane z zdravstvom. Pogosto je bil glasnik zdravniškega razmišljanja, razmišljanj in stališč kolegov, ki nismo znali ubesediti svojih misli na način, ki bi bil verodostojen, razumljiv in ne suhoparen. Lojze je znal stvari napisati vrhunsko. Vsaka objava je bliskovito zakrožila med kolegi in požela val odobravanja in hvaležnosti. Pri pisanju ga je vodila želja po resnici in zavedanje omejitev človekovega vedenja, lastnosti, značilni za znanstvenike, in obenem umetniška toplina, ki je besede približala bralcu. Prav ta načela so ga vodila tudi v težkih trenutkih pandemije covida-19, ko je s svojo vrhunsko strokovno in dovolj poljudno razlago približal dejstva o virusu, bolezni in pandemiji vsakomur. Takrat so besede razuma reševale življenja. Za svoje izjemno delo na področju komuniciranja znanosti je leta 2021 prejel naziv komunikator znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija.
Posebno mesto v njegovem delovanju ima tudi Zbornična revija ISIS, ki jo je skoraj 15 let vodil kot njen glavni in odgovorni urednik. Pod njegovim uredniškim vodstvom je revija ostajala prostor premišljenega strokovnega in stanovskega dialoga, odprtosti za razmislek in širšega razumevanja medicine in položaja zdravnika v družbi. Za svoje delo v zdravniški zbornici je prof. dr. Alojz Ihan prejel naziv zaslužnega člana. Za Hipokratovo nagrado za življenjsko delo je bil premlad, preveč v sredini dogajanja, da bi razmišljali o tem, da bi se mu že zahvaljevali …
Pisati o velikem slovenskem piscu ni hvaležna naloga, vsaka izrečena in napisana beseda je videti preveč preprosta, da bi v resnici izrazila tisto, kar čutimo. Ne znam si predstavljati bolečine njegove družine, ko je že nam, kolegom, neizmerno hudo. V bolečini slovesa čutimo hvaležnost, zato hvala, Lojze, hvala prof. dr. Alojz Ihan, za vse misli in delo, predvsem pa za veliko čast, da so se naša življenja v prekratkem obdobju lahko prepletla.
Bojana Beović