Te podatke mi je posredovala ena tistih učiteljic, ki so svoj naraščaj zaupale našemu otroškemu in šolskemu dispanzerju. Takšnih dobrih in otrokom predanih učiteljic je Slovenija polna. Prav takšne so tudi pobudnice peticije, ki sem jo nedavno podpisala. Dobro sodelovanje šolstva in zdravstva na naših tleh ima bogato tradicijo prav na področju preventive. Ne le skozi otroške in šolske dispanzerje, ampak tudi skozi referenčne ambulante, centre za krepitev zdravja, centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov. V marsikateri občini so ta povezovanja zgodba o uspehu. Še posebej, kadar v oceno uspešnosti vključimo tudi množico nevladnih organizacij.
Poleg NIJZ, ki mu je skrb za zdravje populacije osnovno poslanstvo, nosijo pri tem največjo odgovornost ministrstva. Zato so ukrepi, ki jih nameravata uvajati ministra Rončević in Ostrc, vredni velike pozornosti. Odločitev vodje odbora za zdravje v DZ Ive Dimic vzbuja strah, saj na posvet o spreminjanju alkoholne zakonodaje ni povabila tistih, ki se s problematiko alkohola v naši družbi dejansko ukvarjajo. Menda je imela skupina »že dovolj informacij«!?
Za družbeno skupnost je ključno, kaj poslanci sploh vedo, da v svoji nevednosti ne bi uničili večdesetletnih preventivnih dosežkov Slovenije.
Ko otroci odrastejo, bodo 3 do 4-krat bolj verjetno uživalci alkohola ali tobaka, če bodo imeli tak vzor v družini. Zaradi sindroma odvisnosti od alkohola (SOA) jih bo v odraslosti trpelo 43 %, če bodo v stik z alkoholom prišli že v starosti do 13 let. Če se bo prvi stik zgodil šele po 21. letu, bo v odraslosti zasvojenih z alkoholom le 10 %. Zato rabi družba res učinkovito zakonodajo za zaščito otrok pred zgodnjim stikom z alkoholom.
Mednarodni zdravstveni projekt, namenjen obravnavi problematike alkohola, se pod imenom SOPA (Skupaj za Odgovoren odnos do Pitja Alkohola) izvaja tudi v Sloveniji. Prinesel nam je izračun zdravstvenih stroškov v povezavi s pitjem alkohola. Ocenjeni so na 147 mio eur letno. Če prištejemo še druge stroške, ki jih alkohol ustvarja posredno (prometne nesreče, nasilje v družinah, kriminalna dejanja, vandalizem, …), ima slovenska družba zaradi alkohola skupnih stroškov za 228 mio eur letno. Ob letnih prihodkih iz alkohola, ocenjenih na 100 mio eur, je bilanca na nivoju države Slovenije vsako leto negativna za 128 mio eur. Vsi ministri, pa še marsikdo zraven, si hočejo pred to resnico zatisniti oči.
Mednarodna organizacija za delo (ILO) je že pred dvema desetletjema naročila raziskavo o alkoholu in delu. V medicinski center so povabili pilote. Na simulatorjih vožnje so piloti ob prihodu naredili cca 15 % napak. Alkohola jim takrat v krvi niso merili. Nato so po pitju alkoholnih pijač do dosežene koncentracije v krvi 1 promil (po takratnih merskih enotah) zagrešili 86 % napak. Sledile so sproščujoče dejavnosti in počitek v centru do ničelne oz. nezaznavne koncentracije alkohola v krvi. Takrat so ob ponovni vožnji na simulatorjih letenja zagrešili 68 % napak. S tem je bilo potrjeno, da alkohol deluje na možgane tudi v času, ko njegove prisotnosti v krvi ni več mogoče zaznati. Zaključek raziskave je bil, da slabše kvalitete dela v proizvodnji ne ustvarjajo tisti delavci, ki jih je alkohol že močno prizadel, saj so ti zaradi slabega zdravja pretežno že v bolniškem staležu. Večji problem množice napak pri delu ustvarjajo tisti delavci, ki pod vplivom alkohola prihajajo na delo. Ker so nekaj popili že pred prihodom na delo ali pa so večje količine alkohola pili večer prej. Tudi zato je bila v Sloveniji uvedena prepoved točenja alkohola pred deseto zjutraj, tudi prepoved uživanja alkohola na delovnih mestih, pa nočna prodaja na bencinskih črpalkah, točenje alkohola že opitim gostom in še kaj.
Za Slovenijo je ugotovljeno, da 43 % prebivalcev v starosti 25 do 64 let pije visoko tvegano. Po drugi strani pa se javno mnenje že večinsko nagiba k ničelni toleranci do alkohola pri vseh voznikih, ne le pri poklicnih. Jasno priporočilo so dale tudi smernice, zapisane 2025 v 5. prenovi Evropskega kodeksa proti raku. V točki 6 je po novem zapisano: »Izogibajte se alkoholnim pijačam«. Prej je bilo priporočeno le omejevanje pitja alkohola. Znanost je jasna. Alkohol je toksičen in teratogen. Okvarja vse telesne celice. Tako poveča verjetnost vseh oblik raka. Samo k raku dojk npr. prispeva 17 do 18 % obolelosti. Plod lahko okvari v katerem koli obdobju pitja v nosečnosti. Marsikomu ob teh ugotovitvah ni prijetno.
Kam bi nas pripeljale odločitve novih ministrov in novih poslancev, če bi jih vodila nevednost? Moj strah pred poslabšanjem stanja v družbi izvira tudi iz bojazni, da bi se v parlamentarno odločanje morebiti vpletle še koruptivnost, narcisizem, lažnivost, zasvojenost … Vsaka zasvojenost, kemična ali nekemična, tudi zasvojenost z odnosi, prinaša negativne posledice. Dr. Janez Rugelj je to zapleteno stanje imenoval kar »kontrolorska bolezen«. Pogosto je opažena pri ljudeh z »rešiteljskimi poklici«, npr. zdravniki, pravniki, vzgojitelji, policisti, politiki … Gre za odločanje po sistemu »jaz že vem, kaj je dobro zate«. Predstavlja resno nevarnost pri vodenju ljudi.
Odgovornost poslancev je, da o stvareh, o katerih odločajo, pridobijo ustrezna znanja. Če jih bodo, bodo vedeli najmanj to, da v šole ali bližine šol alkohol ne sodi.
prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., spec. ped., Dutovlje