Spremenil pa se je tudi odnos javnosti. Naše učiteljice v osnovni in srednji šoli so še skrivale njegovo človeško plat. Če si jim omenil, da ga je rad pil ali da je pisal tudi zelo vulgarne pesmice, so bile zgrožene nad predrznostjo in nespoštovanjem. Danes pa smo šli v povsem nasproten ekstrem. Danes o njem vsi bolj vejo, kakšen pijanec da je bil, ne znamo pa več ceniti njegovega pesniškega genija. To je bil seveda človek z napakami, tega ne gre skrivati, vendar je bil vsekakor tudi izjemen umetnik, ki je pisal evropsko poezijo v času, ko so v kranjščini drugi pisali samo kuharske bukve in pridige. Klasično poezijo v strogi metriki. In res si težko predstavljam, da je to lahko pisal človek, ki je bil neprestano pijan.
Čisto resno mislim, da bi Prešeren težko pisal tako kompleksno in komplicirano poezijo, če bi bil cele dneve pijan. Ali da bi bil tako dober odvetnik, kot pričajo nekateri. Če mu je to uspevalo kljub vsemu temu, pa bi ga morali zaradi tega kvečjemu še bolj ceniti. Po mojem ta podoba pijanca izhaja deloma tudi iz zgroženosti Ljubljančanov, ker je neprestano kršil zatohlo meščansko in krščansko moralo, ki je takrat vladala na Kranjskem. Tudi danes o kulturnikih slišimo marsikaj, pa so včasih čisto v redu ljudje.
Vir: Nedeljski dnevnik