Že od prve vlade, ki jo je vodil Lojze Peterle, je bilo to vidno, saj je bil to začetek spodjedanja javnih dobrin in uničevanja tudi tistega dobrega, kar nam je zapustila rajnka SFRJ. Naslednje vlade so to samo nadaljevale, še posebno vse vlade, ki jih je vodil Janez Janša. Začelo se je rušenje javnega zdravstva, šolstva, sociale. Roko na srce, tudi vlade z drugačnim predznakom so sodelovale pri rušenju socialnih pridobitev. Spomnimo se, vlada Janeza Drnovška je ukinila SDK, ki je bila takrat edina kontrola zakonitega poslovanja. Takrat se je začela kraja družbenega premoženja. Slavko Gaber je začel z uvajanjem pretirane birokracije v šolstvu, drugi ministri so samo še dodajali svoje.
Sedanja ureditev, kot jo imamo, bi samo še poglobila erozijo socialne države, ki jo imamo napisano v ustavi. Žal je ustavno sodišče z svojimi odločitvami sodelovalo pri tem. Če želimo ta trend ustaviti, moramo sprejeti nov družbeni dogovor. Seveda je vprašanje, kako do njega priti.
Moj starejši sin v domovini ni našel zaposlitve, zato je odpotoval v tujino. Na Norveškem si je našel delo, prav tako njegova partnerka. Večkrat z ženo potujeva tja in ob obiskih sem se pozanimal, kako imajo tam urejeno. Na Norveškem, podobno tudi v vsej Skandinaviji, velja namreč dogovor, da sprememba vlade ne pomeni spreminjanja socialnih dobrin, ki pripadajo državljanom. Norveška vse prihodke od prodaje nafte in plina nalaga v državni pokojninski sklad, ki je največji na svetu. Sicer ni vse rožnato, a se v socialne pridobitve ne vtika nihče. Poskrbljeno je za mlade družine, saj jim omogočajo poceni najem stanovanj, dokler si ne kupijo svojega. Slovenija žal nafte in plina nima. Ima pa možnost, da marsikaj spremeni, da nam bi šlo na bolje.
Kako bi ta družbeni dogovor izgledal? Za vsa področja delovanja države, torej zdravstvo, šolstvo, socialo, gospodarstvo, kulturo, obrambo, zunanjo in notranjo politiko, okolje in še marsikaj, bi morali speljati široko zasnovane javne razprave, v kateri bi sodelovala strokovna in široka javnost. Moderatorji bi morali biti ljudje, ki sprejemajo načelo, da je Slovenija socialna država. Rezultati teh razprav bi morali biti potrjeni na referendumu in bi morali biti obvezno navodilo za vsako naslednjo vlado. Razprave bi morale dati odgovor, katera področja spadajo v javno sfero, katera pa v zasebno.
Kar se tiče volitev, nam sedanji sistem sprememb ne omogoča. Ustavno sodišče je že dvakrat zaporedoma določilo, da se mora to spremeniti, a ureditev, da mora o tem naknadno odločati državni zbor z dvotretjinsko večino, to onemogoča. Rešitev bi bila, da se državni zbor samo seznani z odločitvijo ustavnega sodišča, aktualna vlada pa to spelje. Razprave in implementacija v zakonodajo bi po mojem potekala tri leta, zadevala pa bi vlado, izvoljeno leta 2030.
Glede na zunanje okoliščine in porast vpliva kapitala menim, da je zadnji čas za sprejem takega dogovora, sicer bi bile kasneje možnosti sprememb nepovratno uničene.
Zdravko Petrič, Kostanjevica na Krki