TEŠ 6, Dars, JEK 2, določanje državne meje in žica na njenem južnem delu, vračanje državne lastnine RKC, kraja, preprodaja in danes tudi donacija orožja, sanacija bank, Patria in kup drugih korupcijskih vsebin so tajno politično dogovorjene. Netransparentno in v trajno škodo ljudem. Ali na kakšnih sestankih internega značaja na vladi, v parlamentu, v Bruslju ali kje na kavi, je vseeno. Tudi »pomoč« tujih obveščevalnih služb, od Black Cuba do še kakšne bolj znane, ni nepomembna. Vse seveda ni javno obeleženo, a je marsikaj trajno zacementirano v zavesti slovenske družbe.
Tisto, kar moti, je tudi to, da neodvisne institucije, kot so pravosodne, ne odigravajo vedno svojih vlog. Podrejajo se vsakokratni oblasti in ravnajo izrazito nedržavotvorno. Posebej izpostavljam izgovore in nedelovanja t. i. »pravne države«, v imenu katere se afere samo kopičijo in redkokdaj privedejo do jasnih zaključkov. Pa najsi gre za Depalo vas, bančne luknje in kraje, nadzor politike nad stroko (v zdravstvu, ob covidu-19, v policiji, vojski, kmetijstvu itd), za vladni Trivelis ali sedaj za najbolj grobe zlorabe v »javno tajni« izraelsko-slovenski volilni aferi Black Cube, ki bo očitno zopet potihnila in utonila v novo pozabo.
Kljub nekaterim nadzornim institucijam le-te očitno večinoma niso dorasle svojim nalogam. Namesto zagotavljanja sistemskih pogojev za neodvisno delo in napredek se politika in politikanti neposredno vmešavajo v skoraj vsa strokovna področja, kar je absolutno nesprejemljivo. Sicer obstajajo tudi dobri politiki, a jih v volilnem sistemu negativna selekcija praviloma izloči. Pristojni nadzorni organi in institucije pa večinoma imajo strokovno znanje ter pooblastila, a nimajo poguma ukrepati. Njihova neodvisnost je tako vprašljiva.
Nekateri znani politični patološki lažnivci ne le da lažejo drugim, temveč svojim lažem tudi sami verjamejo. Sistem, ki ga predstavlja država z vsemi institucijami, pa vse to dopušča. Celo nekateri znani strokovnjaki so »presenečeni« ob nedelovanju in »nemoči« institucij ter organov, ki so jih sami pomagali sooblikovati. In tako je škoda le, da smo »malo čudni« tisti, ki smo opozarjali na vsebinske nepravilnosti, ki se sicer lepo imenujejo »politične napake«.
Pravzaprav so v petintridesetih letih obstoja nove države oblastniki zavozili vse, kar se je zavoziti dalo. Sklicujoč se na ekonomske kazalce, od BDP do dobičkov in od minimalnega OD do družbenega razvoja, zadolževanj, investicij ter še česa, so vsi skupaj pozabili na človeka in naravo. Res ne pomagajo investicije v asfalt in morda četrti ali peti pas AC, če mladi nimajo prihodnosti bivanja v lastnih stanovanjih.
Skratka, preveč gnoja se je nabralo v Avgijevem hlevu. In izguba suverenosti je le eden od pokazateljev stanja v državi. Sicer pa imajo vsakokratni oblastniki nas, običajne smrtnike in državljane le za pokritje, da lahko lomastijo po sistemu, vrednotah in financah.
Še misel, da nismo sami. Tudi ekonomski ukrepi in ekonomske blokade ubijajo. Mar ne?
Ameriška vojaška in ekonomska blokada Hormuške ožine kaže na nadaljevanje in stopnjevanje sovražnosti na Bližnjem vzhodu. Očitno so »tihi ekonomski, rasni in socialni ubijalci« enako učinkoviti kot vojni morilci. Predvsem pri otrocih. Zato tu v tem prispevku beseda ali dve tokrat več o ekonomskih ukrepih in sankcijah ter nesposobnosti elit, da gledajo na življenje še skozi kakšen drug, bolj človeški obraz, ne samo preko dobičkov, goriva, zemeljskih bogastev, »potrebe« po tankih in še česa. Predvsem tudi za opredelitve za vojne in ne za mir. Zdi se, da ima lagodno življenje pri nas svojo ekonomsko ceno in posledično zato številne smrti ter trpljenje na vseh koncih sveta. In nekako nas to preveč ne zanima in smo neobčutljivi, dokler pač lahko uživamo. Gaza pa »ni važna«. Novodobni upor proti sodobnemu zlu rasizma, naci-sionizma in nacizma ni nič manj pomemben kot v preteklosti.
Miloš Šonc, Grosuplje