Slovenija je s tem umaknila eno najbolj neposrednih oblik pritiska in jasno pokazala, da želi odnose z izraelsko oblastjo »normalizirati«. Kaj se je vmes spremenilo? Benjamin Netanjahu se ni nenadoma spremenil v politika, do katerega bi bilo treba zavzeti drugačno stališče. Itamar Ben-Gvir prav tako ni opustil svojih spornih političnih stališč. Razlogov za kritično presojo izraelske politike ni manj, ampak jih je po nadaljevanju grozot v Gazi še več.
Odpravljen je bil tudi ukrep glede trgovine z blagom iz izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Odpravljeni so bili ukrepi na področju trgovine z orožjem. Odstranjena je bila palestinska zastava. Zunanji minister Tone Kajzer je povedal brez diplomatskega olepševanja: Izraela Slovenija »vsekakor ne bo več obsojala in dajala moralnih ali vrednostnih sodb«. Toda zakaj bi se demokratična država odpovedala moralni presoji?
Slovenija je članica OZN, Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij. Spoštovanje mednarodnega prava ni stvar politične naklonjenosti. Mednarodno pravo velja za vse. Tudi za prijatelje. Zato je vprašanje izraelske politike danes še bolj občutljivo. Mednarodno sodišče obravnava obtožbe genocida. O ravnanju izraelskih oblasti v Gazi so bila izrečena številna zelo resna opozorila mednarodnih institucij in organizacij za človekove pravice. Končna pravna presoja genocida pripada sodišču. Toda za moralno obsodbo pobijanja civilistov in posebej otrok ni treba čakati na pravnomočno sodbo.
In prav zato je odločitev o odpravi ukrepov tako pomembna. Kaj pomeni, ko Slovenija ponovno odpre vrata človeku, ki je postal simbol politike, zaradi katere so proti njemu ukrepale tudi druge države? Ben-Gvir je bil v preteklosti obsojen zaradi podpore teroristični organizaciji in spodbujanja rasizma. Kot minister za nacionalno varnost je postal eden najvplivnejših članov izraelske vlade. Leta 2025 so Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Norveška proti njemu uvedle sankcije zaradi spodbujanja nasilja nad Palestinci.
Slovenija mora biti sposobna povedati, da izraelska politika prestopa meje mednarodnega prava in človečnosti. Velik del naših ljudi, ne glede na politično pripadnost, težko sprejema prizore mrtvih otrok, uničenih bolnišnic, razseljenih družin in množičnega trpljenja civilistov. Težko sprejema tudi idejo, da moramo zaradi prijateljstva z neko vlado o tem molčati. V čigavem interesu je bila taka izbira?
Netanjahu je medtem Roberta Goloba označil za najbolj sovražnega evropskega politika, Janeza Janšo pa za prijatelja. Janševo prijateljstvo z izraelsko desnico ima dolgo zgodovino. Zato sprašujem, ali so bile pri odločitvah njegove vlade upoštevane predvsem potrebe slovenske države ali Janševi osebni politični interesi. Ali gre za vračanje politične podpore?
Če se politični dolgovi vračajo, jih ne plačuje Janša. Plačujemo jih mi, državljani. In proti temu odločno protestiram. Zaradi osnovnih vrednot, ki jih je koalicija (z Resnico in s predstavniki naše RKC) pod taktirko svojega avtokrata poteptala. Zaradi sočutja in vesti. Zaradi človečnosti.
Polona Jamnik, Bled