Že dokaj voda je preteklo od takrat, ko je F. Prešeren miril duhove, ki so se ukvarjali s pravilnim pisanjem slovenščine. Pa se nekateri še vedno borijo s pravilno izgovorjavo te naše ljube materinščine. Ne bi govorila o narečjih, vsak narod jih ima, in dobro je tako. Imamo pa tudi edinstven, slovnično dovršen jezik. Nisem jezikoslovka, rada pa imam jezik, v katerem lahko izrazim svoje misli, že od prve besede, odkar sem začela govoriti. Dolgo sem bila v tujini in sem domačo besedo spremljala samo v knjigah, ki sem si jih nabavila v letnih dopustih doma. Ko pa sem se upokojila, sem prišla domov in željno spremljam literaturo, poslušam radio in gledam televizijo. In se ob tem spominjam prvega poslušanja »četrtkovega večera« ob novo kupljenem radiu. Rada sem poslušala tudi druge oddaje, saj so voditelji/ce tako lepo govorili. Prav občudovala sem jih. Nobenega naglasa, vsaka beseda prav izgovorjena, kot je napisano v knjigi. In to mi je ostalo vse življenje. Da pazim na izgovorjavo, da rada sogovornice, prijateljice opomnim, če so pri pogovoru naredile kakšno napako. Pa mi tega ne zamerijo. Saj vedo, da ne karam njih, samo popravim besedo, napačno izgovorjeno. To mi je ostalo v krvi, kot se reče.
Zato pa me zdaj ob poslušanju naših oddaj kar dvigne s stola, ko slišim kakšno bedarijo, ki si jo privoščijo naši voditelji. In se sprašujem, ali naša TV ne zmore plačati korektorja, da ne bi nastajale take napake. Ker ne morem takoj, ko slišim, popraviti, si narobe izgovorjeno zapišem. Pri nekaterih besedah tudi oddajo in čas. Tako me je 8. novembra pri poročilih ob 17h in 19h ob novici, da se je znana smučarka poškodovala in da se bo Ajdovka odpovedala naslednjim tekmovanjem, kar dvignilo. Ali je to zdaj naša nova slovnica? Zdaj bomo imeli Mariborke, Celjke, Ptujke … prav dobro bi se slišalo Postojanke … ali Parizarke, pa Rimke, Londonke ipd, kar pa bi bilo pravilno za Rušanke – ali morda res Rušančanke? Ja, prvi je Ljubljanke res ovekovečil Prešeren v Povodnem možu, v poeziji se pač gleda na rimo. Da bi pa se to kar udomačilo? Ne vem, kaj si ob tem menijo slovničarji. Spomnim se še, da smo se učili, da če je pokrajinsko ime sestavljeno iz dveh besed, se v govoru obrača samo druga beseda (z nekaterimi izjemami), kot denimo prišli smo iz Novega mesta, ustavili smo se v Gozd-Martuljku. Tudi to sem slišala v zadnjih dneh, pri poročilih na TV 1, je bila novica iz »Gozda Martuljka«. In še je bilo takih spodrsljajev. Včasih smo mislili, da na radiu in tv slišimo res najlepšo in predvsem najbolj pravilno izgovorjavo. Včasih je bilo tako, naj bo še naprej. Že dolgo ne gulim več šolskih klopi, bi pa bila vesela, če bi mi kdo od poklicanih in kompetentnih razložil, ali se morda motim.
Marija Kosec - Strmšek, Maribor
