Glavni geopolitični izziv za EU je zaščititi Evropo pred agresijo Rusije in ZDA, ki si obe prizadevata kompenzirati svojo relativno izgubo moči, pri čemer režim madžarskega premierja Viktorja Orbána že dolgo ovira ta prizadevanja. A tudi če bo Orbán končno poražen, morajo evropski voditelji iz njegove 15-letne neliberalne vladavine potegniti prave nauke.
To pomeni, da morajo razmisliti o šibkih točkah v strukturi Evropske unije, ki so Orbánu sploh omogočile, da je povzročil toliko škode. Brez ustreznih reform blok ne more upati, da bo postal odporen proti novim mednarodnim grožnjam. Orbán je izrabil ugodnosti članstva v EU in jih spremenil v šibke točke, ki so jih izkoristile protievropske sile, s čimer je zasnoval strategijo, ki bi jo lahko v prihodnosti posnemal še kdo drug.
Zahvaljujoč Orbánu so institucije EU imele dovolj časa, da se seznanijo s svojimi strukturnimi slabostmi. Orbánove taktike – podobno kot taktike ruskega predsednika Vladimirja Putina in ameriškega predsednika Donalda Trumpa – so zdaj dobro znane. Madžarski precedens je pokazal, kaj je nujno za evropsko odpornost: ne simbolična povojna enotnost, ampak politična sposobnost za soočanje s tistimi, ki institucionalne in socialne slabosti – doma in v tujini – spreminjajo v vir moči. Takšna omejena in na koncu samouničujoča moč ne bi smela prestrašiti EU, ki si prizadeva delovati geopolitično.
Vir: Večer/Project Syndicate