Dodal pa bom k očitkom in svarilom podpisnikov o tem, kako današnja oblast vodi državo k razkroju, še najnovejšo vest, ki je pricurljala, da bi z novim odlokom o Svetu za nacionalno varnost vlada izločila s seznama vabljenih na njegove seje, poleg predsednika državnega zbora in vodje opozicije, tudi predsednika oziroma predsednico republike, torej vrhovno poveljnico obrambnih sil. Premier Janša, zavedajoč se morda teže tovrstnega posega, je pohitel z zagotovilom, da sprememb dosedanje ureditve ne bo, da vse ostane, kot je, a pred nami je referendum o interventnem zakonu, ki zagovornikom ne dopušča zdrsov. Vsakršno dodatno vznemirjenje volilnega telesa bi se jim lahko maščevalo.
Ob pospešeni militarizaciji države, stotinah milijonov, ki dodatno gredo Slovenski vojski in Natu, tudi na račun slabljenja zlasti socialne in zdravstvene blagajne, privilegiranju policije pri plačni reformi v javnem sektorju (ne dvomim, da bo kmalu sledila podobna poteza pri Slovenski vojski), napadih na RTV in na druge nadležne medije ter na nevladne organizacije in sindikate, nenazadnje ob simpatiziranju, prijateljevanju in zgledovanju po avtoritarnih praksah vladanja vse okoli nas, vidim izključevanje parlamenta ter same predsednice iz procesa odločanja o domači varnosti kot poskus pritajenega državnega udara, na poti k drugi oziroma Janševi republiki.
Predsednika DZ in republike bi sicer lahko sodelovala na sejah Snava, a le če bosta izrecno vabljena s strani predsedujočega, to pa je predsednik vlade. Arbitrarno. Če sta torej »naša«, da, če nista, pa ne!
Kot razloge za to spremembo pisec odloka navaja vse bolj kompleksno varnostno okolje, potrebo po učinkovitejšem in bolj usklajenem odzivanju državnih organov na sodobne varnostne grožnje ter krepitev vloge sekretariata sveta in njegove operativne skupine, s čimer sporoča parlamentu in predvsem predsednici republike, da sta pri sprejemanju odločitev o tem prej cokla, ovira, nebodigatreba kot pa korist in nujna deležnika. Da sodita zraven le še na ceremonialih in slavnostnih postrojenjih. Državnemu zboru se tako omejuje vloga nadzornika nad varnostno politiko, predsednici pa poveljevanje oboroženim silam.
Tu že ni več heca, spoštovani ljudje! Povejmo tem gospodom, da tako ne gre več! Kako? S pozivi, odzivi, protesti – upam, da se bomo čimprej zbudili, recimo pri RTV prispevku oziroma proti črtanju njegovega obveznega plačevanja, tako kot na Češkem, kjer je narod razumel, da gre za odvzem avtonomije prvemu nacionalnemu mediju in za njegovo podrejanje vladni avtoriteti, in pa predvsem s čim višjo udeležbo na decembrskem zakonodajnem referendumu nasprotnikov interventnega zakona. Recimo taki politiki Ne! Če SDS in vazali, z gospodarstveniki vred, pri tem odločanju slučajno zmagajo, bo vlada dobila krila tudi pri totalnem izobčenju, prek instituta ustavne obtožbe, tečne, nekooperativne in zato nezaželene Nataše Pirc Musar, ter pri splavljenju »Druge republike«. Šestega decembra torej odločen Proti!
Aurelio Juri, Koper