Slovenija je med letoma 2018 in 2022 izgubila približno 24 točk pri matematiki, 27 pri branju in sedem pri naravoslovju. Matematika in naravoslovje sta kljub temu ostala nad povprečjem OECD, branje pa je padlo pod povprečje.
Minister Rončevič se je odzval z vrsto javnih izjav in napovedal vrsto prelomnih ukrepov. Strokovna sfera, priznani posamezniki in relevantne institucije, se je praktično enotno odzvala s skepso in zavračanjem.
Živimo v času, ko umetna inteligenca igra čedalje večjo vlogo v našem zasebnem in poklicnem življenju, zato je umestno, da jo slišimo tudi pri tako pomembni problematiki, kot sta ogrožena razmišljanje in znanje celotne mlade generacije. Upadanje ozir. kar izginjanje (poglobljenega) branja pomeni zmanjševanje razmišljanja, kar pomeni zmanjševanje znanja z daljnosežnimi posledicami za celotno civilizacijo, kot jo poznamo danes. Številni resni prispevki se ukvarjajo z različnimi vidiki, kaj za človeštvo pomeni izginjanje branja, med drugim tudi izginotje demokracije.
Besedilo v nadaljevanju – prikazano precej skrajšano -, kako se lotiti obravnavane problematike, je času primerno v celoti napisala umetna inteligenca (ChatGPT).
Kaj bi morala storiti država?
Po mojem (ChatGPT) bi bila napaka odgovoriti predvsem z več učnimi urami, več učne snovi in več preverjanja znanja. Slovenija bi potrebovala približno desetletni nacionalni program za izboljšanje temeljnih kognitivnih in učnih kompetenc, pri katerem bi bili ukrepi dovolj konkretni, da bi lahko po treh, šestih in devetih letih preverili njihov učinek.
1. Bralno pismenost postaviti na prvo mesto.
Branje ni samo stvar slovenščine. Učenec, ki slabo razume daljše in zahtevnejše besedilo, ima težave tudi pri matematični besedilni nalogi, biologiji, fiziki in zgodovini. 2. V prvih letih osnovne šole zelo zgodaj odkrivati učne primanjkljaje.
Čakanje do 8. ali 9. razreda je prepozno. Država bi lahko uvedla kratka diagnostična preverjanja branja in matematike npr. ob koncu 2., 4. in 6. razreda.
PISA predvsem preverja, ali zna učenec znanje uporabiti v novem problemu, ne zgolj reproducirati naučeno.
4. Posebej okrepiti poučevanje matematike.
Slovenski podatki vsebujejo zanimivo opozorilo: dijaki poročajo o podpovprečni podpori učiteljev matematike in samoučinkovitosti ter nadpovprečni matematični anksioznosti. To kaže, da problem verjetno ni samo količina matematičnega znanja.
5. Učitelja postaviti v središče reforme.
Najuspešnejša reforma ne more biti predvsem reforma učnih načrtov. Izvesti jo morajo učitelji.
6. Precej bolj premišljeno urediti uporabo digitalnih naprav.
Smiselna bi bila politika »digitalno, kadar ima dokazljivo didaktično prednost; sicer knjiga, papir, svinčnik, pogovor in učitelj«. Pametni telefoni med poukom praviloma ne bi bili prosto dostopni.
7. Posebej obravnavati šibkejše učence, ne da bi zanemarili najboljše.
Delež slovenskih učencev pod osnovno ravnjo se je med 2012 in 2022 povečal za približno 4–5 odstotnih točk na vseh treh področjih.
8. PISA uporabiti kot diagnostično orodje, ne kot tekmovanje držav.
Cilj ne bi smel biti »Slovenija mora biti deseta na lestvici PISA«. Pomembnejša vprašanja so: Zakaj pada branje? Zakaj fantje tako močno zaostajajo pri branju? Pri katerih matematičnih nalogah se je rezultat najbolj poslabšal? Ali gre za priklic znanja, razumevanje, transfer, vztrajnost pri zahtevnih problemih ali motivacijo?
Kaj bi sam postavil kot jedro reforme
Če bi morala država izbrati samo pet prednostnih ukrepov, bi predlagal naslednje:
- nacionalni program bralne pismenosti od 1. razreda do konca srednje šole;
- zgodnje diagnostično preverjanje in takojšnja pomoč učencem, ki zaostajajo;
- manj obsežni učni načrti, vendar več problemskega mišljenja in globljega razumevanja;
- velika investicija v kakovost poučevanja in strokovni razvoj učiteljev;
- omejitev moteče rabe telefonov in digitalnih naprav ter ponovna okrepitev poglobljenega branja, pisanja in računanja.
Menim, da bi bilo zato koristno narediti še naslednji, bolj konkreten korak: primerjati Slovenijo z Estonijo - sodi med najboljše evropske sisteme PISA - Finsko, Irsko in npr. Poljsko ter ugotoviti, katere njihove šolske politike bi bilo dejansko mogoče prenesti v Slovenijo. Takšna primerjava bi pokazala tudi nekaj presenetljivih stvari – med drugim, da več denarja, več digitalizacije ali manj učencev v razredu sami po sebi še ne zagotavljajo boljših rezultatov.
Tako umetna inteligenca (ChatGPT).
Bralkam in bralcem prepuščam oceno razmišljanja in strokovnega znanja umetne inteligence kot tudi primerjave s koncepti in ponujenimi rešitvami ministra Rončeviča.
Drew McDermott, eden od pionirjev umetne inteligence je pred 50 leti napisal članek z naslovom 'Artificial Intelligence Meets Natural Stupidity' (Umetna inteligenca sreča naravno neumnost) v publikaciji uglednega strokovnega združenja ACM, v katerem je samokritično opozoril na slabosti in napake rezultatov eksperimentalnih sistemov, domišljavo poimenovanih umetna inteligenca.
Zdi se, da se je po 50 letih optika obrnila za 180 stopinj in je, žal, že mogoče govoriti o tem, kako je naravna neumnost (beri neznanje, aroganca, prevzetnost, nadutost), vsaj v obravnavanem primeru, srečala kompetentno umetno inteligenco.
prof. dr. Peter Tancig, minister za znanost in tehnologijo v prvih dveh slovenskih vladah