Predlog zakona izrecno prepoveduje pomoč pri končanju življenja osebam, ki zanjo zaprosijo, v primeru akutne duševne motnje. Dodali smo obveznost podpisovanja prošnje za pomoč pri končanju življenja in informirane odločitve pred notarjem, ki seveda poskrbi za to, da nikakor ne more priti do neke zlorabe, ko bi nekdo prošnjo lahko »podtaknil«.

V postopku mora obvezno sodelovati tudi psihiater, da lahko potrdi, da je prosilec sposoben odločanja o sebi in da njegova prošnja ni odraz trenutne depresije. Predvsem pa bi ves čas nad vsem skupaj bdela posebna komisija za pomoč pri končanju življenja. To je organ, kakršnega večina držav z zakonsko regulacijo pomoči pri končanju življenja nima. Gre za organ, ki bo zdravnike tudi razbremenil odgovornosti pri odločanju.

Osnovni pogoji, ki jih mora bolnik izpolnjevati, so polnoletnost in slovensko državljanstvo ali stalno prebivališče, predvsem pa mora izkazovati stopnjo neznosnega trpljenja, pri čemer je ta neznosnost določena subjektivno – nihče drug ne more za vas povedati, kdaj je vaše trpljenje neznosno. Mora pa za to trpljenje obstajati neki fiziološki razlog. To ne more biti neko trpljenje, ki bi bilo posledica duševne motnje, ampak je posledica drugih zdravstvenih težav, ki morajo biti kronične, napredovale in brez možnosti izboljšanja. To pa so seveda kriteriji, ki so strokovno preverljivi in o katerih se lahko izreče tudi zdravnik. Pacient mora željo izraziti sam, zdravnik ga h končanju življenja ne sme napeljevati. x N1