O partizanstvu in domačih izdajalcih sem že večkrat kaj napisal in si prislužil izjemno podle anonimke. To je pač kultura slednjih. Da so Nemci, Italijani in Madžari leta 1941 slovenskemu narodu namenili narodovo smrt – je to laž in prevara? Da so 60.000 duhovnikov, intelektualcev, učiteljev in drugih v letih 1941–1942 izselili – je to laž in prevara? Da so 15.000 ljudi odpeljali v taborišča in na prisilno delo v Nemčijo – je to laž in prevara? 2860 Slovencev so ustrelili v zaporih v Begunjah, Celju, na Ptuju, v Mariboru – je to laž in prevara? 917 Slovencev so iz avstrijske Koroške izselili – je to laž in prevara? Iz Ljubljanske pokrajine so deportirali 25.000 ljudi in napolnili taborišča na Rabu, Gonarsu, Monigu itd. – je to laž in prevara? Na Rabu so umirale cele slovenske družine – je to laž in prevara? Sto Slovencev zapornikov Starega piskra iz Celja so v Stranicah pri Frankolovem obesili za enega, samo enega ubitega Nemca – je to laž in prevara? Požgali na stotine domov – je to laž in prevara?
Samo največji slovenski rodoljubi, junaki in poštenjaki so se s puško v roki temu uprli. In vi pravite temu laž in prevara? Je za vas laž in prevara z blagoslovom škofa Rožmana tudi domobranska prisega okupatorju 20. aprila 1944? Kljub opevani demokraciji bi morala država nemudoma najstrožje prepovedati vsako poveličevanje kolaboracije in postavljanje spomenikov izdajalcem. V Franciji, Belgiji, na Norveškem itd. so z izdajalci za vekomaj zaključili takoj po drugi svetovni vojni. Za njih je izdajstvo največja narodna sramota.
Srečko Križanec, Štore
