Dogajanje v Marinbluju, kjer naj bi nesprejemljivo ravnali z delavci in živili, je odneslo glavnega inšpektorja za delo Jadranka Grlića, medtem ko je prvi mož uprave za varno hrano Matjaž Guček še naprej trdno v sedlu. Ima srečo, da je njegova šefinja kmetijska ministrica Irena Šinko in ne minister za delo Luka Mesec.
Ker Šinkova o varni hrani ne ve veliko, jo je Guček zlahka prepričal, da so njihovi inšpektorji nadzor v Marinbluju opravili, kot je treba. Večjih nepravilnosti niso ugotovili, prav tako niso mogli potrditi resničnosti navedb zaposlenih, da naj bi ribe, ki bi morale na uničenje, namakali v ledeno vodo, jih prepakirali in ponovno pošiljali v prodajo.
O razmerah v Marinbluju so julija spregovorili tudi članice in člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo, vendar so se odločili, da bodo razpravo nadaljevali po poletnih počitnicah. Sejo so imeli 7. septembra, razprave pa ne. So se ustrašili »sporočila«, ki jim ga je dan prej prek odvetnika poslalo vodstvo Marinbluja? Posvarilo jih je namreč, naj pazijo, kaj govorijo, in naj ne sledijo »medijski gonji« proti njim. Zatrdili so tudi, da delavcev niso nikoli izkoriščali, minister Mesec pa je le nekaj dni kasneje naznanil, da je bila povod za predčasno slovo glavnega inšpektorja za delo tudi afera Marinblu oziroma neučinkovitost njihovega inšpektorata, ki ga zato namerava temeljito reorganizirati.
Inšpektorji bodo po Meščevih besedah poslej nastopali družno, v najbolj problematičnih podjetjih bodo opravljali nenapovedane in globinske preglede, da bi preprečili najhujše kršitve na trgu dela in prekrškarje kaznovali. Delodajalci, ki so, tako Mesec, inšpektorje doslej dojemali kot svoje svetovalce, bodo tako dobili vtis, da z inšpektoratom ni več šale, je še napovedal minister za delo.
Kaj pa kmetijska ministrica Irena Šinko? Mirno je dala avtogram pod hvalospev, ki si ga je o svojem delu sama spisala uprava za varno hrano, čeprav že lep čas ni več varuh potrošnikov, ampak zaščitnik proizvajalcev in prodajalcev hrane. Posledično skriva ugotovitve inšpekcijskih nadzorov o tem, kdo prek sporne hrane ogroža zdravje ali celo življenje ljudi. Ko jih zahtevamo novinarji, nas odpravi s pojasnilom, da nam informacij, dokler inšpekcijski postopki niso pravnomočno končani, ne morejo posredovati. Ko jih prosimo le za pravnomočne inšpekcijske odločbe, pa se izgovarjajo na predpotopni informacijski sistem, ki da ne omogoča odbiranja pravnomočnih odločb od nepravnomočnih. Pri tem jih podpira celo informacijski pooblaščenec.
»Informacijskemu pooblaščencu ni znana pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo zbirke podatkov po kriterijih prosilke,« med drugim piše v odločbi, s katero je informacijski pooblaščenec zavrnil Dnevnikovo pritožbo zoper odločitev uprave za varno hrano, da nam ne more posredovati pravnomočnih inšpekcijskih odločb za zahtevano obdobje. Avtorici citirane razlage sporočamo, da obstaja pravna podlaga, po kateri bi uprava za varno hrano morala odbirati pravnomočne odločbe od nepravnomočnih. To je 178. b člen zakona o kmetijstvu, ki ji nalaga, da mora v sedmih dneh po pravnomočnosti inšpekcijskih odločb na svoji spletni strani objaviti podatke (tudi imena kršiteljev in njihove naslove) o nepravilnostih, ki predstavljajo nevarnost za življenje ali zdravje potrošnikov ali ki zavajajo potrošnike.
To zakonsko določilo velja že osem let, toda vodstvo uprave za varno hrano, kmetijska ministrica in informacijska pooblaščenka zanj očitno ne vedo. Nevednost pa ne more biti opravičilo za nezakonitost! x
