Levo krilo Levice z Miho Kordišem na čelu, ki je kritično do aktualnega vodenja stranke, je zasedlo odločilen delež v svetu Levice, ki je najvišji organ stranke med kongresoma. Članstvo je dalo stranki jasen mandat, naj znotraj vlade odločneje zastopa svoj program. Luka Mesec v rezultatu vidi nezaupnico in je ponudil možnost, da ne bi več vodil stranke kot koordinator. Najmanjšo koalicijsko stranko v prihodnjih mesecih čaka zahtevna interna konsolidacija.
Rezultat volitev sveta stranke je še dodatno razkril odprte rane znotraj najmanjše koalicijske partnerice, na katere je v tednu pred kongresom opozoril poslanec Miha Kordiš, ki dosedanjemu vodstvu očita sredinjenje znotraj vlade in zapostavljanje terenskega aktivizma. A če je na eni strani aktivistična struja Levice z zasedbo 15 od 25 voljenih mest v svetu stranke in večino v drugih organih stranke doživela zmago in potrditev stališč, je to na drugi strani v enaki ali še večji meri poraz za provladno linijo. Skupini okoli Mesca, ki je koordinator še iz časov Iniciative za demokratični socializem, do kongresa ni uspelo pomiriti notranjih trenj.
Mesec je v prvem odzivu deloval presenečen nad rezultatom in je na mizo postavil svoje koordinatorstvo, češ da naj svet presodi, ali naj še vodi stranko. Po eni strani torej priznava nezaupnico, po drugi pa interni postopek, ki bo stekel na konstitutivni seji sveta, zvrača na personalno odločanje o njem samem. Drugi morebitni kandidati medtem sploh niso jasni, kar kaže na kadrovski problem Levice. Rezultat kongresa sicer največ odgovornosti za kandidiranje za koordinatorja nalaga Kordišu. Stranka ima tu problem, saj so njegov nacionalni domet pokazale predsedniške volitve, na katerih je lani z nekaj odstotki podpore zasedel zadnje mesto.
Oprati piarovsko podobo Kordiša, za katero je delno odgovoren sam, v veliki meri pa je rezultat kontinuiranega etiketiranja s strani medijskih in kapitalskih centrov moči, ki s tem nenehno rušijo tudi njegove družbeno napredne ideje, je za Levico do naslednjih volitev praktično misija nemogoče. Na kratek rok lahko stranka kljub internemu rezultatu vztraja z Mescem, a ker je koordinator voljen za dve leti, bo v vsakem primeru morala na volitve z novim prvim obrazom. Kot morebitna Meščeva naslednika se poleg Kordiša omenjata še vodja poslancev Matej T. Vatovec in ministrica za kulturo Asta Vrečko. Kot imeni, ki kljub medijski nevidnosti sodita vsaj v razmislek, pa recimo Anže Dolinar in Sašo Furlan.
V vsakem primeru stranko v prihajajočih mesecih čakajo pomembne kadrovske odločitve in zahtevna notranja konsolidacija. Vsakršen dogovor med strujama se zdi v dani poziciji stranke obsojen na krhek kompromis. Glavni očitek Kordiševih je namreč premik stranke proti sredini znotraj dominantno liberalne vlade, pri čemer je Levica pri svojem vplivanju na smer koalicije omejena zaradi rezultata na volitvah. Zaradi sklepanja kompromisov ter odstopanja od zastavljenih ciljev in programa so usoden padec priljubljenosti doživele že številne leve stranke v Evropi, potem ko so vodile vlado ali bile del vladne koalicije.
Vsi ključni akterji Levice za zdaj odločno zavračajo morebiten izstop iz koalicije, je pa pričakovati bolj kritično držo stranke in s tem poskuse večje diferenciacije od preostalih partneric. Vprašanje je, kaj to pomeni za koalicijske odnose, saj stranka na vladni ravni doslej ni bila posebej kritična. Novi svet Levice je skratka pred pomembnim izzivom, saj mu je članstvo dalo jasen mandat za naprednejšo držo, pri čemer je manevrski prostor znotraj koalicije omejen, morebitne kadrovske rošade na ministrstvih pa izrazito tvegane. S tega vidika bo zelo pomembno, komu in v kolikšni meri bo lojalna ministrska ekipa v odnosu med stranko in premierjem oziroma vlado. Relacije so volatilne, saj zaradi napovedanega zategovanja pasu finančnega ministra Klemna Boštjančiča na nitki visijo strankini paradni projekti, ki bodo pomembno diktirali uspeh Levice na volitvah.
