Med razlogi za prenovo plačnega sistema so pripravljalci zakona izpostavljali naraščajoče število plačnih razredov pod minimalno plačo, problem uravnilovke ter pomanjkanje stimulativnega nagrajevanja. Ključna pa so bila povsem porušena razmerja med poklicnimi skupinami in znotraj njih, ki so nastala zaradi sklepanja parcialnih dogovorov o poviševanju plač. Golobova vlada je po eni strani želela ohraniti skupne temelje plačnega sistema, po drugi pa z upoštevanjem specifik posameznih delov javnega sektorja omogočiti, da se določene vsebine uredijo ločeno po posameznih stebrih.
Igor Dernovšek Foto: Tomaž Skale
Ta nesrečna plačna reforma
Ko je prejšnja vlada konec leta 2024 po dveh letih pogajanj sprejela novo plačno reformo javnega sektorja, jo je predstavila kot največjo spremembo sistema plač po letu 2008. V štirih letih naj bi prinesla odpravo plačnih nesorazmerij, večjo preglednost, boljše nagrajevanje uspešnosti in večjo privlačnost javnega sektorja. Cena? Okoli 1,4 milijarde evrov dodatnih proračunskih sredstev do leta 2028 za približno 190.000 zaposlenih.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()