Predlagana novela zakona o tujcih ni le uradniški zdrs. Je politični dokument, ki razkriva, kakšne tujce si želi oblast: uporabne, poceni, tihe in čim bolj same. Pravice jim odmerja glede na dohodek, možnost skupnega življenja glede na vrsto dovoljenja, vključevanje pa po ceniku. Ministrstvo je v pravni jezik prevedlo staro idejo, da tujec ni prebivalec skupnosti, temveč začasno najeto telo. Največ povedo izjeme. Imetnik modre karte, raziskovalec ali digitalni nomad lahko družino pripelje prej, običajni delavec pa naj čaka. Oblast torej nima težav s tujci, če imajo dovolj denarja, ustrezen poklic in privlačen življenjepis. Težava so tisti, ki čistijo, strežejo, negujejo in gradijo. Brez njihovega dela država ne more, njihovih življenj pa noče. Bogat tujec je prihodnost, reven tujec socialna nevarnost.
Foto: Luka Cjuha
Sturite mi leto deshelo ßpet slouensko.*
Slovenija potrebuje tujce, vendar po možnosti brez vsega, zaradi česar so ljudje. Potrebuje njihove roke na gradbiščih, v kuhinjah, bolnišnicah in domovih za starejše. Njihovi zakonci, otroci, skrbi in načrti so zanjo odvečna prtljaga. Delavec je dobrodošel takoj; človek z družino naj počaka tri leta.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×