Nepremičninske agencije ne delajo, ljudje so zaprti doma in nikomur ne pade na pamet, da bi si iskal stanovanje, če to res ni življenjsko potrebno. Drugi problem so povsem nerealna pričakovanja lastnikov stanovanj. Čez noč so ostali brez gostov, sedaj pa pričakujejo, da bodo našli najemnika, ki bo stanovanje najel za mesec ali dva za 800 evrov ali več, pri čemer se bo moral izseliti, brž ko bo stanovanje spet mogoče donosno oddati turistom. Mnogi so medtem oglase že popravili in najema za mesec ali dva ne omenjajo več, a skoraj gotovo bo večina v najemni pogodbi poskrbela za čim krajše odpovedne roke. Odveč je verjetno ugotoviti, da bodo lastniki hitro spoznali, da tudi po sprostitvi ukrepov za izolacijo klicev potencialnih najemnikov ni in da bodo morali, če bodo želeli oddati stanovanje, znižati najemnine.
Te so v Ljubljani od leta 2014 poskočile za kar 45 odstotkov in tudi v Banki Slovenije ugotavljajo, da je v veliki meri k njihovi rasti pripomoglo prav turistično oddajanje. Zgodba je enostavna: zaradi navala turistov na Ljubljano se je izjemno povečalo povpraševanje po nastanitvah, ker je bila ponudba prenočišč razmeroma skromna, so cene nočitev lahko bile visoke, to pa je spodbudilo nove in nove naložbe v turistične zmogljivosti, ki so jih ljudje financirali tudi s posojili. Posel s turisti je hitro zamikal tudi »klasične« najemodajalce, posledično je začelo primanjkovati tudi najemnih stanovanj za daljši čas. Najemnine so se zato dvignile.
V Banki Slovenije so že konec lanskega leta opozarjali, da lahko umiritev rasti najemnin poveča tveganje »pri investitorjih, ki so nepremičnine kupili s posojilom in z namenom oddaje ter obenem v pričakovanju nadaljnje rasti in s tem vezane sposobnosti odplačevanja posojila«. Zdaj smo v situaciji, ki se zdi še veliko bolj katastrofična, pri čemer nihče ne ve, kdaj bi se lahko razmere normalizirale. In ko se bodo, bo verjetno preteklo še veliko časa, da bo Ljubljana spet polna turistov. Ker je oddaja stanovanj turistom mnogim osnovna dejavnost in ne zgolj biznis ob strani, so ti posamezniki, tako kot številni drugi v turizmu, gostinstvu in drugih dejavnostih, ki že čutijo posledice epidemije, v težkem položaju.
A zdi se, da večina do lastnikov, ki so služili z oddajo na Airbnb, ne čuti nobene empatije. Še več, izpad prihodkov jim privošči, ker so bili preveč požrešni in sokrivi za rast najemnin. Padli so tudi predlogi, naj sedaj dokažejo svojo družbeno odgovornost in prazna stanovanja brezplačno oddajo zdravstvenemu osebju, ki bi se želelo preventivno izolirati od družine. Reakcija ljudi je razumljiva, a podlegati jezi bi bilo v tem trenutku napačno. Razum pravi, da če smo se iz te krize že kaj naučili, je to predvsem, da ne gre vsega zaupati trgu. Zato mora država oddajanje prek Airbnb nujno regulirati, ustvariti mora pogoje za urejen najemniški trg in prioritetno graditi javna najemniška stanovanja. To bo v času okrevanja po epidemiji zlata vreden ukrep.
