Oblegani Palestinci v Gazi so z velikimi pričakovanji čakali na včerajšnjo prvo odločitev meddržavnega sodišča v Haagu v primeru tožbe Južne Afrike proti Izraelu zaradi očitanega genocida med potekajočo vojno v Gazi. Njihova pričakovanja so bila vsaj delno izpolnjena. Sodišče je namreč ugotovilo, da je pristojno v tožbi Južne Afrike proti Izraelu na podlagi konvencije o genocidu. Poskusi Izraela, da bi sodišče prepričalo, da ni niti pristojno niti se v Gazi ne dogajajo genocidna dejanja in da je treba tožbo zavreči, niso bili uspešni pri sodnikih, ki so skorajda soglasno sprejeli vse začasne ukrepe proti Izraelu, ki bi jih oblasti v Tel Avivu sedaj morale v celoti spoštovati. Čeprav se sodniki v tem prvem delu sojenja še niso spustili v vsebinsko presojo, ali genocid poteka, je njihovo nizanje podpihovalne retorike vrha izraelske države in posledic izraelskih napadov v kontekstu vsebine konvencije prvi pokazatelj, da dokazno gradivo za genocidna dejanja obstaja.
Resda med sprejetimi začasnimi ukrepi ni najpomembnejšega, ki ga je predlagala ekipa pravnikov Južne Afrike – zahteve po takojšnjem premirju. Podobno težko kot politikom od Washingtona – svetla izjema je demokratski progresivni senator Bernie Sanders s somišljeniki – do Evrope z jezika spolzi beseda genocid, je bilo težko tudi sodnikom sodišča Združenih narodov zahtevati premirje. Jasna zahteva za takojšnjo prekinitev napadov z najvišjega sodnega gremija svetovne organizacije bi močno okrepila pritisk na vlado Benjamina Netanjahuja za sklenitev novega premirja s Hamasom, ki se sicer odvija prav v teh dneh z egiptovskim in katarskim posredovanjem.
Če upoštevamo, da so v sicer nekoliko drugačnih sodnih primerih Gambije proti Mjanmaru in Ukrajine proti Rusiji sodniki zahtevali takojšnjo zaustavitev napadov na Rohinge oziroma Ukrajince, je podoben izostali poziv v primeru Gaze zagotovo kislo jabolko tako za uradno Pretorio kot Palestince v Gazi. Res je, da se niti v Mjanmaru niti v Rusiji niso držali pozivov sodišča za prekinitev spopadov. A to je predvsem odsev ravni nespoštovanja vladavine prava posameznih državnih akterjev. Če Izrael spoštuje mednarodno pravo, kot zatrjuje Netanjahu, bi orožje že danes moralo potihniti. Izostali neposredni poziv za takojšnje premirje v Gazi ne spremeni ničesar v širši sliki prve odločitve iz Haaga, ki vrača nekoliko zaupanja v človeštvo. Nihče ni nad mednarodnim pravom. Nihče ne more določene skupnosti pobijati nekaznovano z nenehnim unovčevanjem zgodovinske krivde holokavsta ali s sklicevanjem na pravico do samoobrambe. In slednjič: vse države morajo sedaj delovati v smeri, da se odločitve sodišča izpolnijo, kar v bistvu ne pomeni nič drugega, kot da pride do premirja.
Dejansko zahteve, ki so jih sodniki naslovili na Izrael, merijo v smer, da je premirje edini možni izhod za spoštovanje konvencije o genocidu. Izraelski politiki in vojska morajo namreč preprečiti vsa dejanja genocida. Brez premirja je kaj takega ne glede na domnevno zadržanost v napadih in na njihovo zmanjšano intenziteto spoštovanje vmesnih ukrepov sodišča tako rekoč nemogoče. To je le eden od kavljev 22, ki jih je odločitev sodišča prinesla izraelskim oblastnikom, pri katerih je sodišče zaznalo podpihovanje h genocidu. Doslej so se vedno znova lahko zanašali na to, da jih bodo ZDA v svetovni organizaciji ščitile tudi pred sodnimi odločitvami. Vprašanje pa je, ali bo to obveljalo tudi po tem, ko Netanjahu strelja v koleno ameriško-izraelskega zavezništva s sedaj še uradnim zavračanjem rešitev dveh držav in vzpostavljanjem novega tamponskega pasu v Gazi ob meji z Izraelom in Egiptom kot pripravami za novo okupacijo območja. Bodo ZDA v letu predsedniških volitev še ostale izraelski zaščitnik v naslednji fazi pravne bitke, ki se utegne preseliti tudi v varnostni svet OZN? Si lahko Joe Biden privošči, da govori o demokraciji, ne podpre pa najvišjega svetovnega sodnega organa, ki je zaščitnik pravne države, človeštva in s tem demokratičnih uzanc? Težko. Zelo težko.
