Kot po tekočem traku režejo trakove, če se že ne morejo pohvaliti z zaključkom projektov, pa se ob polaganju temeljnih kamnov vsaj z njihovim začetkom. Upoštevajoč dolgotrajnost vseh birokratskih postopkov je pri nas pač dosežek že to, da po letih papirologije na terenu sploh zasadimo prvo lopato.
Enega bolj bizarnih »slavnostnih« dogodkov smo spremljali prejšnji teden, ko so izbranci predvolilno obeležili prevoznost drugega tira, po katerem bodo vlaki sicer zares in ne le testno začeli voziti šele čez slabo leto.
No, skozi drugo cev karavanškega predora, pred katero so trak prerezali včeraj, se bo odslej vsaj mogoče peljati – toda še vedno dvosmerno po eni, novi cevi. Zato glede na pri nas pregovorne zamude in anekse srčno upamo, da na rezanje traku tudi pred prenovljeno staro cevjo, ko se bo dejansko povečala pretočnost in se bodo zmanjšali zastoji, ne bo treba čakati še vse do naslednjih volitev čez štiri leta.