Toda to, da EU zaostaja v globalni industrijski, tehnološki, energetski in drugih tekmah velikih, je prevladujoča ocena, ki jo je Evropi najbolj konkretno pred dvema letoma postavil nekdanji šef evropske centralne banke Mario Draghi s temeljitim poročilom o konkurenčnosti in prihodnosti Evropske unije. Priporočil ji je radikalne nujne ukrepe na področjih energetike, produktivnosti in skupnega zadolževanja, če naj prepreči svoj postopni zaton v nepomembnost. Nekaj v tej smeri se je zgodilo, a svoje nezadovoljstvo je Draghi avgusta nazorno pokazal z ustanovitvijo mislišča strokovnjakov in akademikov, ki si bodo prizadevali, da njegove besede zares postanejo meso.
Besede von der Leynove, da »si želimo, da Kanada postane prva pridružena članica Evropske unije«, so sprožile enega največjih aplavzov med 73 minutami njenega govora v evropskem parlamentu. Foto: Tomaž Skale
Severna obzorja
Evropska unija ima zadnje čase v viziji prihodnosti kar nekaj težav. Že res, da ostaja cilj na desettisoče migrantov, ki želijo na zahod in se nadejajo boljšega življenja. To ni nič presenetljivega. Življenjski pogoji, standard, socialne mreže in varnost so na stari celini po vseh merjenjih še vedno boljši od velikega dela preostalega sveta.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×