Sam vselej, ko si nekaj zaželim, potrkam po lesu. Za vsak slučaj. Vraževerje pač. Očitno pa odgovorni na policiji niso niti malo vraževerni, njihovi visokoleteči načrti, da bo z letom 2023 na celotnem avtocestnem omrežju delovala avtocestna policija, so padli v vodo. Vsega leto kasneje, ko so jih pompozno obelodanili. Uradni razlog: pomanjkanje kadrov. Kdor vsaj malo spremlja policijo, ve, da je kadrovska stiska velika že vse od začetkov samostojnosti, zato je govorjenje, da načrt ne drži vode (pred enim letom pa jo je?), navadno sprenevedanje. Slovenska policija sicer še ni na točki, da bi sledila letalski industriji, ki zaradi premajhnega števila usposobljenih kadrov odpoveduje lete, toda ukinitev avtocestne policije oziroma natančneje vseh enot z izjemo ljubljanske, je korak v to smer.
Zakaj v policiji kadrov ni dovolj, če pa razkriti podatki kažejo, da so plače relativno dobre? Je to res poklic, ki si ga nihče ne želi, ker ni znanega urnika dela, pogosto se dežura tudi zvečer in ob vikendih? Terensko delo namreč mnogi zamenjujejo s pisarniškim, pa čeprav se je zdel opis dela avtocestnega policista skorajda sanjski. Ves dan se voziš v zmogljivem avtomobilu in prežiš na norce, ki kršijo prometne predpise. Še več, kje drugje lahko mlad fant dobi priložnost, da sede za volanski obroč BMW-ja, katerega pospešek do stotice je vsega 3,8 sekunde, cena pa 100 evrskih tisočakov?
Nekateri pravijo, da avtocestne policije tako in tako ne potrebujemo, ker so avtoceste glede na promet in število vozil najbolj varne ceste v Sloveniji. Drži. Toda norce, ki jim za prometne soudeležence ni mar, je treba nadzorovati, prav tako voznike tovornjakov, ki prepovedi navkljub še vedno radi prehitevajo, zgodba zase pa so tudi številna kazniva dejanja, med katerimi so zelo aktualne tatvine goriva. Brez nadzora lahko pričakujemo (še) večji kaos. Da se na avtocestah dogaja marsikaj nečednega, razkriva podatek, da je samo ljubljanska enota v prvih štirih mesecih delovanja obravnavala 8190 kršitev. Teh bodo s 1. avgustom, ko bo organizacijska sprememba uveljavljena, gotovo zaznali občutno manj.
Je mogoče, da je v ozadju ukinjanja nadzora še kaj več kot zgolj kadrovska podhranjenost, morebiti politične igrice? Zavedati se je treba, da so se z idejo o avtocestni policiji odločevalci poigravali dolgih 17 let, predlog pa je bil na mizi, ko je vladala leva in ko je vladala desna opcija. Bivši minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je želel pred svojim slovesom, vedoč, da se vladanje desni opciji izteka, pustiti pečat. Najprej je na veliko veselje voznikov osebnih vozil tovornjakom (z nekaj izjemami) prepovedal prehitevanje na avtocesti, nato pa je v državni zbor romal še predlog nižjih kazni za prehitro vožnjo.
Da se bo z avtocestno policijo zgodilo nekaj odmevnega, je bilo jasno že več tednov, ko so krožile različne informacije, notranja ministrica Tatjana Bobnar in generalni direktor policije Boštjan Lindav pa sta ustanovitev avtocestne policije pospremila kot nekoliko prenagljeno in napovedala delovno skupino, ki bo preučila možne organizacijske rešitve za učinkovit nadzor prometa na avtocestah in hitrih cestah. Kaj se bo zgodilo v (bližnji) prihodnosti, je težko napovedati, a izkušnje iz podobnih visokoletečih projektov kažejo, da se avtocestni policiji ne obeta nič dobrega. Da bomo nekoč na slovenskih avtocestah videli policijskega lamborghinija, kot ga imajo v Italiji, ali porscheja, s katerim se hvalijo avstrijski policisti, pa je bila že pred letom misija nemogoče.
