Je pa možno, da se ne bo nadaljeval pod okriljem ministrstva za solidarno prihodnost, saj ga v novi vladni konstelaciji v tej obliki najbrž ne bo več, pa ne le v morebitni desnosredinski vladi. In za njim marsikdo ne bo žaloval. Tudi Robert Golob je že pred volitvami ugotovil, da je preveliko število ministrstev ovira za učinkovitejše delo, in priznal, da se je iz te napake nekaj naučil. Gledano z današnje perspektive bi bilo nemara bolje, da se vlada eksperimenta z novim ministrstvom ne bi niti lotila – s tem je po nepotrebnem izgubila veliko dragocenega časa, sistem pa je, namesto da bi ga nadgradila, žal v marsičem zavozila.
Veronika Rupnik Ženko Foto: Luka Cjuha
Reševanje nasedlega projekta
Na ministrstvu za solidarno prihodnost ob koncu mandata na svojem ključnem področju – pri dolgotrajni oskrbi – puščajo več problemov kot rešitev, sistem pa so s slabim načrtovanjem in vodenjem pripeljali do točke, ko bo potreboval najprej temeljito revizijo, vključno oziroma predvsem financiranja, ter nato hitre in učinkovite ukrepe, s katerimi bi sistem v prvi vrsti debirokratizirali, odpravili zaostanke in popravili na novo ustvarjene krivice. Skratka, veliko zahtevnega dela za novega ministra, kdor koli že bo. Razvoj dolgotrajne oskrbe se bo namreč kljub predvolilnemu strašenju o nekakšni ukinitvi moral nadaljevati, saj je nujen.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()