Opozicija je v mandatu vlade Roberta Goloba povedla že mnogo političnih tekem, a še nobene lažje kot tokrat. Z vložitvijo pobude za razpis referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2) so vlado prehiteli in premagali na domačem terenu. Rezultati referenduma, o tem pričajo tudi rezultati nedavne javnomnenjske ankete naše medijske hiše, bodo pokazali visoko podporo projektu JEK 2 in opozicija s SDS na čelu bo tista, ki si bo pripela politične zasluge za to. Ob kopici področij, kjer se je vlada političnih novincev znašla na neznanem terenu, energetika to res ni. Pa vendar je uspelo SDS tudi tukaj prevzeti pobudo.
Že dobro leto dni namreč beremo, poslušamo in gledamo pozive celega spektra nevladnih političnih strank, interesnih skupin in lobijev, da je z referendumom nesmiselno čakati še tri ali štiri leta, kot si je zamislil predsednik vlade. Poslušamo in beremo apele gospodarstvenikov in energetikov, da potrebujemo JEK 2, potrebovali smo ga že včeraj, in če je že treba izvesti referendum, vprašajmo ljudi danes. Tako je moral Janez Janša le še prebrati Dnevnik in izvedeti, da slabi dve tretjini državljanov projekt podpirata, ter sešteti dva plus dva. Referendum, ki bi bil izveden v obdobju energetske krize in draginje, bo nedvomno prinesel politične točke, saj bodo državljani v njem zaznali pozitiven politični signal, da se po poldrugem desetletju mrtvega teka končno nekaj premika. V tem bodo našli uteho. V SDS bodo nedvomno poskrbeli, da bodo državljani razumeli, da tega premika ni naredila vlada, ampak opozicija. Tudi vse tri vladne stranke so stisnili v kot. Precej shizofreno bi bilo nasprotovati referendumski pobudi, ki je zapisana v koalicijski pogodbi.
Referendumska pobuda je genialen politični manever v taktično izbranem trenutku in največji opozicijski stranki lahko le zaploskamo. Medtem ko opazuje, kako si koalicijske partnerice mečejo polena pod noge in kako je verodostojnost vlade z nakupi novih sodnih palač in računalnikov, ki v skladišču brez jasnega namena čakajo na boljše čase, vsak dan manjša, je odigrala svojo igro na področju, ki ga v nasprotju z največjo vladno stranko obvlada. Kajti za to navsezadnje gre, za politiko.
Nedvomno pa referendumska odločitev, sprejeta v naslednjih mesecih, ne bo mogla biti utemeljena, argumentirana ali verodostojna. Saj pravzaprav ne vemo, o čem bomo odločali. O projektu JEK 2 danes ni znanega nič; ne vemo, kako velik blok bi bilo smotrno postaviti v Krškem, koliko bi stal, kdaj bi lahko bil zgrajen in kdo bi kot soinvestitor sodeloval pri gradnji. Niti umeščanje v prostor se še ni začelo. Pomanjkanje ključnih informacij in dejstev odpira prostran teren za populizme in čustvene manipulacije, na katerih bo gotovo temeljila referendumska kampanja. O tem priča tudi dejstvo, da so v SDS v predlog referendumskega vprašanja navrgli tudi male modularne jedrske reaktorje, ki jih nikjer v zahodnem svetu še ni. Na svetu delujejo le trije tovrstni pilotni projekti, vsi na Kitajskem in v Rusiji. Slovenci se bomo na referendumu izrekli o tej tehnologiji.
Ne glede na to, da referendum ne bo zavezujoč, bo slovenska javnost s podporo jedrskemu projektu dala bianco menico kateri koli vladi, ki bo v naslednjem desetletju sprejemala ključne odločitve glede JEK 2. Odločevalci bodo lahko suvereno mahali z danes izraženo javno podporo in s tem upravičevali vse svoje odločitve, tudi take, ki ne bodo nujno v prid javnosti. Vprašamo se lahko, zakaj je to v interesu SDS.
