Jasnih odgovorov na navedena vprašanja za zdaj ni, objava rezultatov mednarodne raziskave PISA pa je vsakič znova razburljiva prav zato, ker številke ne znajo molčati. Razkritje dosežkov slovenskih petnajstletnikov je bilo letos za našo državo še posebej boleče. Dramatične napovedi o njihovem strmem padcu znanja so se uresničile: slovenski dijaki so na vseh treh merjenih področjih, pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, dosegli najnižjo povprečno uspešnost doslej. Raziskava pod okriljem OECD je med drugim pokazala zelo izrazit vzorec: večina sodelujočih kitajskih jurisdikcij se je skupaj z Estonijo, Japonsko, Korejo, Singapurjem, kitajskim Tajpejem in Združenim kraljestvom uvrstila med deset najuspešnejših izobraževalnih sistemov.
Foto: Tomaž Skale
Pozdravljena, Amerika!
Kaj imajo azijski petnajstletniki, česar slovenski nimajo? Se v Singapurju učijo otroci brati že v vrtcu? Je skrivnost v njihovi kulturi? So otroci na Kitajskem čudežno pametnejši od svojih vrstnikov? Imajo boljše učitelje, sodobneje opremljene učilnice, ustreznejše učne načrte? Kaj se dogaja na Finskem, v državi, kjer so še pred leti učenci in dijaki blesteli v znanju, Slovenci pa smo se tako radi zgledovali po njihovem šolskem sistemu? Kaj so spremenili v Estoniji in Veliki Britaniji, kjer so se dijaki zavidljivo povzpeli na lestvici znanja?
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()