Nemška Mutti (kanclerka Angela Merkel) je novembra lani šokirala s predlogom, naj to zimo vsa smučišča v Evropi ostanejo zaprta. Italijani in Francozi so njenemu pozivu sledili, saj žičnic še niso zagnali, Avstrijci in Švicarji delajo po svoje, Balkan je v tem pogledu planet zase, kajti smučišča v Srbiji, BiH in Makedoniji nemoteno obratujejo, slovenska politika in stroka pa cincata, kot cincata pri vseh ukrepih, povezanih s covidom-19.
Slovenska smučišča so smela obratovati le med 11. in 23. decembrom ter med 1. in 7. januarjem, od sobote so lahko znova v pogonu, vendar ne vsa. V treh statističnih regijah (goriški, posavski in jugovzhodni Sloveniji), kjer virus po epidemiološkem semaforju še ni na vajetih, smučanje še ni mogoče, prebivalci nekaterih regij, denimo pomurske, pa kljub nekoliko bolje ukročenemu virusu prav tako ne morejo na žičnice, saj je smučanje omejeno na statistične regije, pomurska pa smučišč nima.
Resnici na ljubo je regijska omejitev smučanja vseeno bolj življenjska od decembrske, ki je preživela le dvanajst dni, saj so se lahko na posamezno smučišče odpravili zgolj prebivalci občine, na katere ozemlju leži. Pa še to ne povsod, saj gondole in krožno-kabinske žičnice niso smele obratovati. Zdaj lahko, je pa nova ovira dejstvo, da lahko smučajo le tisti, ki si bodo pustili vsak dan vrtati po nosu, saj morajo žičničarjem pokazati negativen hitri test na okužbo z novim koronavirusom, ki ni starejši od 24 ur. Posledično bo kmalu znano, ali bo tudi tretji zagon smučišč kratke sape, kajti v soboto so se naprave bolj ali manj vrtele prazne. Koliko je k temu prispevalo slabo vreme in koliko palčke v nosu, bo pokazal čas. Na Kopah, na primer, je bilo v soboto 80 smučarjev, včeraj, ko je bilo vreme lepše, 250. »Grem raje na hrib za bajto, dokler bo testiranje,« je nekdo zapisal na družbenih omrežjih.
Način, kako vlada vključuje in izključuje stikalo za zagon žičnic, je skrajno neodgovoren. Da bodo morali 24. decembra naprave ustaviti, da jih bodo lahko 1. januarja spet zagnali in jih morali potem 8. januarja vnovič ustaviti, so namreč žičničarji izvedeli večer prej. Le vest, da lahko od 23. januarja spet obratujejo, jih je dosegla že dobra dva dni prej. Drobcen napredek torej vendarle je, cincavost vlade in njenih epidemioloških prišepetovalcev ter nenehno spreminjanje ukrepov pa kažeta, da se jim niti približno ne sanja, kolikšno nevarnost lahko predstavlja vijuganje po snegu. Je smučar, ki na svežem zraku nosi čelado, očala, masko in rokavice, kaj bolj nevaren kot tisti, ki se gibljejo po zaprtih prostorih, kot so trgovine, bencinske črpalke, banke, pošte, ali kot potniki na avtobusih in vlakih? Nihče od naštetih namreč pred vstopom v zaprti prostor ne potrebuje negativnega hitrega testa na okužbo z novim koronavirusom, smučarji pa ga za to, da jih vlečnica med smrekami potegne na vrh kuclja, morajo imeti, in to vsak dan svežega.
Nekateri protikoronski ukrepi so z logiko hudo sprti.
