Namesto žlahtne skrajna smer

Res je, mednarodne okoliščine so zasuku zmerne desnice v skrajnost izjemno naklonjene, morda še nikoli tako zelo. V »največji demokraciji na svetu« je na oblasti vodja »suverenistov«, ki z geslom o znova veliki Ameriki podira vse legalne pregrade, ki so temu cilju napoti; takšni razgradnji političnega in pravnega sistema še nismo bili priča v zgodovini, še pred desetletjem bi tistega, ki bi to napovedal, najbrž poslali na pregled v ustrezno zdravstveno ustanovo. Tudi na evropski celini se obeta pretres na francoskih tleh, če prihodnje leto na predsedniških volitvah zmaga stranka docela sporne skrajno desničarske stranke Marine Le Pen. Niti v naši okolici (prostor nekdanje Jugoslavije, Italija …) ni dosti drugače, čeprav so odtenki zdrsa v skrajno desno kje morda bolj nežni. Bojazen je tudi, da se bo trenutna moč nemške skrajno desne Alternative (AfD) pokazala tudi na naslednjih tamkajšnjih parlamentarnih volitvah in da se bo velik del trenutne popularnosti razvpitega Nigela Faragea pretopil v politični uspeh na naslednjem velikem volilnem merjenju na britanskem otoku. Obeti so skratka sila črni, edina res svetla točka okoli nas je popolni zlom madžarskega Fidesza in njegovega utemeljitelja Viktorja Orbana na nedavnih madžarskih volitvah.