Leto 2020 je bilo leto hudih napak v obvladovanju epidemije koronavirusne bolezni. Na posledice najbolj kričeče opominjajo umrli v domovih starejših občanov. Od začetka avgusta do konca decembra je v domovih umrlo 1660 stanovalcev, ki so se okužili s koronavirusom. Tedanje napačno odzivanje dodatno ovrednotijo statistike smrti na nasprotnem koncu starostne piramide, ki jih je pred kratkim objavil NIJZ. Leta 2020 je bilo v Sloveniji 114 mrtvorojenih otrok, kar je največ po letu 1998. V zadnjem predpandemičnem letu 2019 je bilo mrtvorojenih 87 otrok, torej četrtina manj.
Kako leto 2020 odstopa od povprečja, še bolj nazorno pokaže perinatalna umrljivost, ki poleg mrtvorojenih zajema otroke, ki so umrli v prvih šestih dneh življenja, in upošteva tudi število rojstev v posameznem obdobju. V prvem pandemičnem letu je znašala 7,1 na 1000 rojstev. V petih letih prej se je delež gibal med 5,3 in 5,9.
Čeprav razlogi za kritično povečanje perinatalne umrljivosti niso povsem raziskani in tudi še nekaj časa ne bodo, je iz primerljivih izkušenj iz tujine mogoče sklepati, da je bilo soodgovorno zapiranje zdravstva. Ob utemeljeni bojazni, da bi se virus širil med kadrom in bolniki, je zdravstveni aparat samozaščitno (pre)tesno zaprl svoja vrata. In s tem v posameznih primerih onemogočil pravočasni pregled ali obravnavo. Tudi nosečnicam.
V zdravstvu se danes med drugim izgovarjajo, da so se s tovrstno zdravstveno krizo soočili prvič. Izgovor je do neke mere mogoče razumeti in sprejeti. Težje je pogoltniti pomanjkanje samokritičnosti najbolj odgovornih, ki znajo s prstom pokazati na vse, le nase ne. Oder za predstave samoobrambnega medicinskega narcisizma je preiskovalna komisija državnega zbora, ki na zahtevo opozicije preiskuje z epidemijo covida-19 povezane vladne ukrepe.
V torek je pred komisijo ponovno pričala infektologinja Bojana Beović. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije spada med najvplivnejše osebnosti v slovenskem zdravstvu, leta 2020 je vodila strokovno svetovalno skupino za covid ministrstva za zdravje in je še vedno njena članica. Beovićeva je identificirala tri krivce za slab potek drugega vala epidemije covida-19. Najprej virus sars-cov-2, ki naj bi se čez poletje spremenil in hitreje širil. Drugi krivec naj bi bilo ljudstvo, ki ga je že mučila pandemična utrujenost. Tretji krivec naj bi bili mediji, ki po besedah Bojane Beović niso spodbujali k spoštovanju ukrepov, ampak so zgolj »beležili stanje«. Zaradi takšnega odziva javnosti je bilo nemogoče pravočasno uvesti bolj radikalne ukrepe za zajezitev širjenja epidemije, je razložila poslancem.
Če parafraziramo izgovore predsednice zdravniške zbornice, ki je skoraj dve desetletji zvesto plačevala članarino SDS, bi morali biti mediji propagandno trobilo vlade in tistih izbranih zdravnikov, ki so podaljšana roke vladajoče politike. Med pandemijo bi morali poslušno sporočati ukaze, državljanke in državljani pa bi jih morali disciplinirano upoštevati. Če bi bila slovenska medijska krajina opustošena kot ruska, oblast vsemogočna kot kitajska ali severnokorejska, bi torej namesto nevihte drugega vala epidemije doživeli bonaco. Sanjajte!
Manipulacije Bojane Beović razkrivajo, zakaj danes vodilni v zdravstvenem aparatu nimajo interesa uvesti nujnih in smiselnih zakonskih varovalk, ki bi zaščitile ranljive skupine v bodočih epidemičnih krizah in jim omogočile nemoten dostop do ambulant in bolnišnic, podobno kot v času zdravniške stavke. Če bi ministrstvo za zdravje zagovarjalo spremembe, bi namreč posredno priznalo dejstvo, da bi moralo med epidemijo postopati drugače.
Zaradi te arogance postane tragedija porasta umrljivosti nerojenih in novorojenčkov, najmlajših kolateralnih žrtev epidemije v letu 2020, še toliko večja.
