Pri svobodi o življenjskih odločitvah se je Slovenija lani med državami članicami EU uvrstila na drugo mesto, za Finsko, visoko sedmo mesto pa je dosegla tudi po indeksu trajnostne in vključujoče blaginje, a so obeti o ohranitvi takšnega dosežka negotovi. V okviru tega indeksa je pri neenakosti zasedla prvo mesto, pri naravnem okolju tretje in pri blaginji šesto. Slabše, na 15. mesto, pa se je denimo uvrstila pri institucionalnem okolju. Velik problem je visoko nezaupanje ljudi v nacionalne in politične institucije, da so sposobne ohraniti visoko kakovost življenja v prihodnje. Še nižje, 22. mesto je Slovenija zasedla po družbeni odpornosti, pri čemer je eden od glavnih izzivov visoka stopnja starostne odvisnosti. Kljub številnim preglavicam, nerganju in pritoževanju pa o naraščajočem zadovoljstvu z življenjem pričajo tudi meritve Eurobarometra, po katerih se je Slovenija lani jeseni skupaj s še štirimi državami članicami EU uvrstila na drugo mesto, za vodilno Dansko.
Sebastjan Morozov Foto: Tomaž Skale
Na sončni strani Alp je lepo živeti
Na sončni strani Alp, kot radi rečemo Sloveniji, je lepo živeti. S tem se bo verjetno strinjala velika večina državljanov. Ne le zaradi naravnih lepot in danosti, temveč zaradi visoke kakovosti življenja. O tem pričajo različni svetovni indeksi blaginje in zadovoljstva v življenju, po katerih se Slovenija uvršča med uspešnejše države v EU in tudi na svetu.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×