Ko govorimo o sporni noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je vladna koalicija sprejela konec maja, zdaj pa je o njej razpisan oktobrski referendum, velja za kontekst spomniti na predlansko poletje, ko je koalicija Roberta Goloba prav tako novelirala zakon o parlamentarni preiskavi. Sledile so velike kritike opozicije, v kateri sta bili tedaj NSi in SDS, deloma tudi povsem upravičene, recimo glede nepotrebnega sprejemanja novele po skrajšanem postopku. Janševi so se nazadnje zaradi zavrnitve njihove referendumske pobude obrnili na ustavno sodišče. Ki jim je povedalo, da sklep DZ o nedopustnosti referenduma ni v neskladju z ustavo, saj so Golobovi med drugim s popravki odpravili protiustavnosti, ki jih je pred tem že ugotovilo ustavno sodišče.
Foto: Tomaž Skale
Manjši popravki
Janševa koalicija želi skupaj z Resnico uvesti režim, ki daje preiskovalnim komisijam v DZ pravico preiskovati in zasliševati politične nasprotnike, preiskovanec, ki bi mu bila pri tem kršena kakšna človekova pravica, pa lahko o tem v upravnem sporu potoži šele post festum, ko se je oblast v svoji samovolji že znesla nad njim. Politični cinizem prve vrste je, da so takšne nastavke za samodrštvo oblasti označili za »manjše dopolnitve« in jih sprejeli po skrajšanem postopku.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()