Ko gre za iskanje rešitev, da bi gondole in žičnice po vsakem mrku znova vozile smučarje do 2292 metrov visokega sedla Kanina, ekipa ne popušča, četudi na tej poti pogosto in že dolgo ostaja sama. Regijska delitev srčnega utripa s smučiščem je začela usihati že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi z državo Kanin ni na ti. »V nasprotju z drugimi smučišči mi nimamo ljudi na ključnih ministrstvih,« je oni dan potarnal Bovčan in poslanec Danijel Krivec. A pravi prijatelji Kanina ne popuščajo, in čeprav je že tri zime zaprt, si nekateri še vedno upajo sanjati, da bi morda nekoč tja pripeljali zimske olimpijske igre. In da bi veter izza meje, za katero Furlanija - Julijska krajina v smučišča vlaga neprimerno večja javna sredstva, nekega dne pihnil tudi čez Predel ali Učejo.
Foto: Luka Cjuha
Ljubezensko razmerje s Kaninom
Če se v dolgi zgodovini oživljanja in reševanja Kanina lahko spotaknemo ob marsikatero zgrešeno ali preveč na emocijah temelječo odločitev, je treba Bovčanom in prijateljem Kanina priznati vztrajnost.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×