Slovesno, a neokusno je bilo zato včeraj na Ljubljanskem gradu, kjer se je zbral domala ves esteblišment leve sredine: eden od tekmecev za županski položaj je slavnostno sedel na stolu, medtem ko je njegov konkurent s prestola, urbi et orbi, čisto dobesedno temu mestu in še malo zunanjemu svetu, Robertu Golobu in Janezu Janši, verskim dostojanstvenikom in menedžerjem slovesno oznanjal, da bi še naprej rad imel oblast v Ljubljani. Ampak tako ne gre! Deveti maj, dan zmage in praznik mesta Ljubljane, ki so mu posvetili slavnostno sejo mestnega zastopstva, je praznik vseh meščanov, to ni ne Jankovićev in ne zasebni praznik kogar koli drugega. Nerazumevanje funkcije praznika in tega, kaj pomeni instrumentalizacija slavnostnega dogodka za potrebe volilne kampanje, je tesno povezano z Jankovićevim razumevanjem vodenja mesta in njegove vloge pri tem. Ljubljana, to je on. Kaže, da bodo prav o takem umevanju upravljanja mesta jeseni tekle volitve. Zdi se, da bo tokrat to bolj plebiscit kot volitve.
Janković gre tokrat na plebiscit
Zelo ekonomično in še politično korektno bi bilo, če bi Zoran Janković in Jasmin Feratović svojo odločitev, da bosta kandidirala za župana Ljubljane, v petek sporočila kar na isti slavnostni seji mestnega sveta, posvečeni sicer mestnemu prazniku. Janković je namreč župan našega mesta, Feratović pa je naš mestni svetnik – zakaj neki bi imel župan več pravice do predvolilne reklame na mestni slovesnosti kot mestni svetnik? Pa vendar jo ima!
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×