Če je Evropa še pred letom dni ob odhajajočem ameriškem predsedniku Joeju Bidnu upala, da Donald Trump 2.0 ne bo tako diplomatsko robat in gospodarsko nasilen kot v njegovem prvem mandatu, se je krepko motila. Poznavajoč zgolj čezatlantsko partnerstvo, v katerem je bila Evropa zaradi varnostne odvisnosti od ameriške vojaške prisotnosti v Evropi desetletja dejansko podrejena, se ob letošnjih hitrih in temeljnih spremembah v ameriški zunanji politiki evropski voditelji lep čas niso kaj prida znašli. To je eden izmed njihovih velikih osebnih minusov letošnjega leta, ne glede na to, da je seveda šlo za daljšo generacijsko zablodo, ki zaradi ameriške pomoči pri osvoboditvi Evrope izpod nacifašizma morda sploh ni mogla biti kaj bistveno drugačna.
Foto: Luka Cjuha
Izplača se potruditi
Za Evropsko unijo je eno najbolj napornih in destruktivnih let v zadnjem desetletju. Na njenih zunanjih mejah sta se nadaljevala dva konflikta, ki sta ob veliki pomoči novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa krepko določila položaj sedemindvajseterice na globalni ravni.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×