To niso napačna vprašanja, saj nihče ne bi smel v grmovju ob poti najti uporabljene igle in nihče ne bi smel imeti občutka, da se mora določenim delom mesta začeti izogibati. Toda če ostanemo samo pri vprašanju reda, vidimo le zadnji del problema. Igle v parku, človek v podhodu, predoziranje na javni površini, vse to je že posledica. Pred tem so pogosto dolga leta revščine, osamljenosti, duševnih težav, nasilja, stanovanjskih stisk, čakalnih dob in neuspelih poskusov zdravljenja. Seveda je pri uporabi drog tudi odgovornost posameznika. Zraven je lahko tudi kriminal. A če si kot družba rečemo samo, da nas ti prizori motijo, se v resnici ukvarjamo predvsem s tem, kako je problem videti, ne pa s tem, zakaj nastaja.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo