Pred meseci se je na spletni strani ameriške družbe Gallup, ki med drugim ponuja tudi teste, s katerimi naj bi ljudje odkrili svoje potenciale in še marsikaj, pojavil intervju s slovenskim predsednikom vlade. V intervjuju je Robert Golob pripovedoval, kako so mu Gallupova orodja omogočila, da je najprej bolje spoznal samega sebe, nato pa tudi svoje sodelavce. Navdušen je bil tudi nad tem, kako je skupaj s sodelavci postal učinkovitejši in kako se je izboljšala komunikacija med njimi, saj se na podlagi testov zavedajo svojih vrlin, pa tudi »slepih točk«. Iz približno dvajsetminutnega pogovora je mogoče razumeti, da ima Golob med drugim močno razvit potencial, da iz drugih iztisne najboljše. Jih maksimizira. Tudi s pomočjo pozitivne miselnosti.
Posnetek pogovora s predsednikom vlade so nekateri razumeli kot neprimerno reklamo za Gallupove proizvode oziroma storitve, zaradi česar bo okoliščine njegovega nastanka in objave preverila tudi komisija za preprečevanje korupcije.
KPK zapravlja svoj čas, posnetek zagotovo ni reklama. Ko se je Robert Golob odpravil v politiko, prevzel stranko in sestavil vlado, so morali njegovi bodoči sodelavci opraviti Gallupove teste. Vsakdo, ki si bo ogledal Golobovo promocijo Gallupa in hkrati ošinil trenutno politično realnost, bo prišel do zaključka, da Gallupovi testi ne delujejo.
Golob je svojo varnost ter svoje politične in zasebne skrivnosti položil v naročje neformalnega svetovalca s kazensko kartoteko, ki ga je maksimiziral v enega svojih pomembnejših prišepetovalcev in operativcev na področju varnosti. Strankino kadrovsko službo je namenil dolgoletni zaupnici, pred katero se je pet ministrov iz kvote Gibanja Svoboda po manj kot enem letu sodelovanja v vladi skrivalo v kabinetu ministrice za javno upravo in pripravljalo obrambno strategijo. Niti, ki upravljajo vojsko in policijo, je nazadnje dal v roke političnemu kameleonu, dobro obveščenemu trgovcu z informacijami, ki je Golobovega največjega sovražnika, zaradi katerega se je aktualni predsednik vlade sploh podal v politiko, pod roko spremljal med pasijonom na Dob.
Odbral je ministre iz kvote Gibanja Svoboda, med katerimi se jih je pet že moralo posloviti. Vsaj štiri je bolj ali manj vrgel sam. Stiskal jih je, ni pa iztisnil njihovega potenciala.
Včeraj je Gibanje Svoboda izključilo svojo poslanko Mojco Šetinc Pašek in Roberta Pavšiča, češ da sta streljala na napačen gol. S funkcije podpredsednice stranke se je prostovoljno umaknila Urška Klakočar Zupančič, ki pa ostaja predsednica državnega zbora. Klakočar-Zupančičeva ni glasovala za razrešitev kmetijske ministrice, kar je nekatere v Gibanju Svoboda zmotilo. Dovolj je bilo že, da sploh ni streljala. Informacije, da naj bi bila zato v Golobovi nemilosti tudi ona, je predsednik vlade označil za neresnične.
Zakulisje Golobove vlade je do zdaj najbolj glasno in odmevno razkrila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Ko je opisovala pogovore z Golobom in njegove poskuse kadrovanja v policiji, ni bilo čutiti pozitivne miselnosti. Govor naj bi bil o izdajah, rdečih kartonih, ogroženi osebni eksistenci, strahu za varnost, nespodobnem pogojevanju zaupanja z izpolnitvijo kadrovskih zahtev …
Robert Golob bo po koncu svojega mandata lahko ugotovil, da mu je med politično kariero uspelo spoznati samega sebe bistveno bolj kot pred tem s pomočjo Gallupovih testov. Ni nujno, da bo nad rezultati enako navdušen.
