Olimpiji je uspelo nabrati zajetno število točk že v uvodu, ko najboljši klubi še niso bili v superiorni formi. Sledil je pričakovan padec v decembru, saj je nemogoče, da bi ekipa z enim najnižjih proračunov vso sezono odigrala na vrhuncu svoje moči. Beljak se denimo ni mogel sestaviti vse do januarja, podobno Dunaj in Gradec. V Ljubljani je v zadnjih sezonah bistveno, da so igralci redno plačani, kar je osnova delovanja športnega kolektiva. Poleg tega je direktor Matjaž Sekelj na podlagi večletnih izkušenj dobro vedel, kaj moštvo potrebuje za dosego cilja. In mu je tudi uspelo. A Olimpija se nikakor ne sme zadovoljiti samo z uvrstitvijo v četrtfinale. Zdaj se pravi boj šele začenja, na velikih tekmah pa se bo pokazala prava vrednost ekipe.
Povsem drug svet kot v Tivoliju je žal na Jesenicah. Sicer ne poznam natančnega ozadja pri odstopu predsednika Slavka Kanalca, menim pa, da bi moral vztrajati vsaj do konca sezone. Če je že zagrabil za vajeti, jih ne bi smel spustiti iz rok kar čez noč. Sploh pa ne zaradi navijačev, kot je zapisal v poslovilnem pismu. Naj najprej zagotovi tisto, kar je obljubil, in se potem poslovi. Veliko vprašanje je, kaj bo v prihodnje z Jesenicami, koliko denarja imajo na voljo in kakšni so realni cilji. V tej sezoni jim ne kaže najbolje že vse od začetka, zato je skorajda nemogoče trditi, da imajo možnosti za uvrstitev na sedmo ali osmo mesto, ki še prinaša nastop v izločilnih bojih.
