Slovenija je to dobri dve desetletji članstva počela, vendar ne s takšno zavzetostjo v izpolnjevanju zdaj že nadgrajenega cilja dveh odstotkov BDP za obrambo kot druge članice zavezništva. Naša država se je s sodelovanjem v različnih Natovih misijah uveljavila kot članica, ki ji ni vseeno za kolektivno varnost. Članstva v zavezništvu nikakor ni jemala kot samoumevnega in bila zastonjkarski slepi potnik kolektivne varnosti. Je pa sredi prejšnjega desetletja, ko je finančna kriza pokazala zobe, imela hude težave z izpolnjevanjem ciljev pri obrambnih izdatkih. Obrambni sistem je obtičal tako v materialnem kot kadrovskem krču, posledice pa so se čutile še krepko v naslednjih letih, ko se je poskušalo s počasi ponovno rastočim odstotkom za obrambo zakrpati materialno vrzel in najti nove zanesenjake, ki bi hoteli biti v službi domovine.
Foto: Luka Cjuha
Dobrodošli v vse bolj evropskem Natu
Kako postati dobra članica Nata? To vprašanje se je vsaki novi članici postavljalo ob pridružitvi zvezi, ko je bilo treba ohraniti raven izkazovanja privrženosti zavezništvu, tudi Sloveniji. Ko se zapre poglavje izpolnjevanja pogojev iz akcijskega načrta za članstvo in pred sedežem zavezništva zaplapola nova zastava, se pravo delo šele začne. Članstvo v Natu namreč ni dovolilnica za obstanek na mestu, ko se nenadoma dežnik zavezništva kot zaščitna membrana odpre nad posamezno članico. K funkcioniranju te membrane in delovanju odvračalne grožnje iz petega člena zavezništva mora prispevati vsaka država članica.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()