To, da je na volišča odšla dobra polovica oziroma več kot 925.000 volilcev, kar je primerljivo z udeležbo na državnozborskih volitvah leta 2014 in 2018, je eno osrednjih pozitivnih sporočil superreferendumske nedelje. Enako velja za zavrnitev zniževanja standardov pravnega varstva parlamentarnih preiskav in, kot kažejo še neuradni izidi, podporo politično neodvisnemu javnemu medijskemu servisu. Pri referendumu o RTV-prispevku so razlike sicer majhne, a pri tem ne gre podcenjevati, da je več kot 460.000 ljudi glasovalo za to, da še naprej iz lastnega žepa plačujejo javni medij. To ni samoumevno, toliko manj v časih, ko ob koncu meseca v denarnici ostaja vse manj.
Anže Lebinger Foto: Tomaž Skale
Deli in vladaj
Sporočila nedeljskih referendumov so mnoga in mešana. O zdravi demokraciji govorita rekordna udeležba in to, da volilci niso privolili v politično poenostavljeno glasovanje o več vprašanjih v paketu. Hkrati tesni izidi znova razkrivajo do obisti polarizirano slovensko družbo, ki je idealen teren za demontažo javnih storitev in socialne države, kot jo v ozadju dnevne politike režira Janševa vlada.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()