Finančni minister Andrej Šircelj (SDS), zunanji minister Tone Kajzer (SDS), kulturna ministrica Ignacija Fridl Jarc (SDS), šolski minister Borut Rončevič (SDS), ministrica za zamejce Suzana Lep Šimenko (SDS), Monika Kirbiš Rojs (trojček), minister za zdravje Tadej Ostrc (Demokrati) in Mateja Ribič, ministrica za demografijo in socialo (trojček) so nedvomno ministri in ministrice, ki poznajo vladna polja, ki jih bodo obdelovali, in imajo tudi politične izkušnje. Nekaj je v vladi tudi padalcev. Janez Cigler Kralj je, recimo, po krivici »samo« minister za kmetijstvo, ker bi lahko bil tudi minister za gospodarstvo, delo in šport, kar je demokrat Anže Logar. Slednji pa bi bil za vodenje kmetijskega ministrstva primeren na povsem enak način, kot mu pristaja resor, ki so mu ga dodelili: Cigler Kralj se je s prašičem že srečal, ko ga je pojedel, Logar pa na srečanje z bilanco podjetja še čaka. Jernej Vrtovec se bolj razume na obvodna financiranja političnih strank kot na sistemsko infrastrukturo. Franci Matoz, bivši miličnik v trdorokem enopartijskem totalitarnem režimu, je solidna izbira za notranjega ministra in v navezi s še enim miličnikom, državnim sekretarjem Francem Kanglerjem, bo notranje in upravno življenje države vodila izbrušena miličniška pamet.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo