Potek bolezni je odvisen od imunskega stanja otroka, njegove prehranjenosti in drugih dejavnikov ter tudi od lastnosti virusa. Bolezen je najnevarnejša za nedonošenčke, za otroke s kronično pljučno boleznijo ali s srčno napako. Pogosteje zbolijo otroci, ki so nagnjeni k alergijam, otroci mladih mater, otroci, ki živijo v natrpanih stanovanjih, v okolju z onesnaženim zrakom (kajenje, izpušni plini) in otroci, ki niso dojeni. Kdaj se bo dojenček okužil, je odvisno od njegove izpostavljenosti virusu. Največkrat se okuži od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih, ki imajo prehladne znake. Okuži se prek kapljične infekcije (kašljanje, kihanje) ali prek rok (na rokah prehlajenega človeka je vedno zelo veliko število virusov).

Potek bolezni

RSV se prenaša z bolnika na zdravo osebo z izločki dihal pri tesnem stiku, kapljično ob kašljanju in smrkanju ali ob neposrednem stiku prek rok, na katerih ostanejo izločki dihal. Virus lahko preživi na površinah, na primer na ročkah nakupovalnih vozičkov ali na robčku od 1 do 24 ur, in se tako prenaša naprej z rokami. RSV vstopi v telo skozi sluznico nosu ali oči. Čas od prenosa do izbruha bolezni je po navadi od 2 do 6 dni. Pri dojenčku in majhnem otroku se najprej pojavijo znaki okužbe zgornjih dihal z izcedkom iz nosu ali zamašenim nosom, vročina ni vedno prisotna. V naslednjih dneh lahko pride do prizadetosti spodnjih dihal. Dojenček začne kašljati in "piskati", starši opazijo, da hitro diha in ob dihanju izrazito uporablja trebušček, ugreza medrebrne prostore in diha z nosnimi krili. Frekvenca dihanja lahko naraste na več kot 70 vdihov na minuto, pojavljajo se lahko dihalni premori, otrok postane modrikast in apatičen - v takšnih primerih pa je nujno bolnišnično zdravljenje.

Okužbe z RSV pri večjih otrocih in odraslih potekajo po navadi kot okužba zgornjih dihal; pojavijo se izcedek iz nosu ali zamašen nos, bolečine v ušesih in vročina, pogosta pa sta tudi vnetje srednjega ušesa in vnetje obnosnih votlin. Zdravljenje z antibiotiki ni potrebno, saj gre za virusno okužbo. Nezapletena okužba z RSV pri dojenčkih po navadi traja od 1 do 3 tedne. Toliko časa lahko otroci virus tudi izločajo.

Zdravljenje

Okužbe z RSV zdravimo simptomatsko: treba je zniževati vročino, bolnik naj pije dovolj tekočine, zlasti majhnim otrokom pa je treba skrbno čistiti nosek. V bolnišnici zdravijo bolnike z dodatkom kisika, če so dehidrirani, prejemajo tekočine v obliki infuzije. Najhuje bolni se zdravijo v enotah za intenzivno zdravljenje z umetnim predihavanjem. Cepiva proti RSV še ni. Že več kot desetletje pa se uspešno uporabljajo monoklonska protitelesa, s katerimi varujemo pred okužbo najbolj ogrožene otroke: nedonošenčke in otroke s kronično pljučno ali prirojeno srčno boleznijo, ki so mlajši od dveh let.

Preprečevanje bronhiolitisa

Ker ne moremo vnaprej vedeti, kakšen bo potek bronhiolitisa pri dojenčku, je bolje, da dojenčka v prvih mesecih starosti ne izpostavljamo virusnim infekcijam. Virus se širi s kašljanjem, kihanjem in neposrednim stikom. Najpogosteje prinesejo viruse v domače okolje starejši otroci iz vrtca, zato je bolje, da tudi starejši otroci v času starševskega porodnega dopusta ne obiskujejo vrtca. Vsi, ki prijemajo dojenčka, naj si prej umijejo roke. Prehlajeni otroci in odrasli naj ne obiskujejo družin, kjer imajo dojenčka (po potrebi na to opozorimo sorodnike in prijatelje). Z dojenčkom ne zahajamo v prostore, kjer se zadržuje veliko ljudi (velike trgovine, vrtci, dvorane), posebno ne pozimi in spomladi, ko so okužbe z RSV pogostejše. Dojenček naj ne bo nikoli v zakajenih prostorih, izogibajte pa se tudi daljšim vožnjam ali sprehodom ob prometnih cestah, saj je tam zrak običajno onesnažen.

Kristina Križnar, dr. med., je zaposlena na Kliniki za infekcijska in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Priporočamo