‘Kabinsko osebje, pripravite se na pristanek,« se je iz zvočnikov zaslišalo pilotovo oznanilo. Stevardese so preverile, ali so varnostni pasovi pripeti in sedeži v pokončnem položaju, ter pričvrstile vozičke za hrano na svoja mesta. Deset minut kasneje je pilot varno prizemljil letalo.
Sodobno življenje je zapleteno. Številni proizvodi in storitve, ki jih uporabljamo, so rezultat timskega dela strokovnjakov različnih specialnosti. Toda vsake skupine strokovnjakov različnih specialnosti, ki opravljajo delo, da bi dosegli skupen cilj, ne moremo opredeliti kot tim. Skupni cilj stevardes in pilota je varen in udoben prevoz potnikov. A pri uresničevanju tega cilja skorajda ne sodelujejo, svoje delo opravljajo neodvisno drug od drugega, s pičlim medsebojnim sporazumevanjem. Stevardese in pilot so zato posadka, niso tim. Tim je skupina strokovnjakov različnih specialnosti, ki z dopolnjujočim se znanjem in veščinami sodelujejo pri načrtovanju, odločanju in izvedbi zadane naloge (izdelavi izdelka ali izvedbi storitve).
Sodobnih zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev si ne moremo predstavljati brez timskega dela. Kakovostna zdravstvena storitev (oskrba pacienta) in kakovostna socialnovarstvena storitev (oskrba stanovalca v domu starejših) je vselej rezultat sodelovanja strokovnjakov različnih specialnosti, na primer medicinskih sester, socialnih delavcev, zdravnikov, negovalcev, fizioterapevtk in delovnih terapevtov.
Zdravstvena oskrba pacientov in socialnovarstvena oskrba stanovalcev domov starejših sta se v desetletjih po drugi svetovni vojni postopno spreminjali. Posledično so se spreminjale tudi zakonitosti timske obravnave pacientov/stanovalcev. V zdravstvu in socialnem varstvu so bili sprva značilni tako imenovani večdisciplinarni timi. Vodja večdisciplinarnega tima je bil zdravnik, ki je tudi sprejemal odločitve o oskrbi, ostali strokovnjaki tima so le sodelovali pri izvajanju oskrbe.
Zaradi nadaljnjega razvoja zdravstvene, medicinske in socialne stroke ter skokovitega tehnološkega razvoja, ki je omogočil razcvet številnih diagnostičnih in terapevtskih ukrepov, in zaradi staranja prebivalstva, ki se je vse bolj soočalo s kompleksnejšimi in dolgotrajnejšimi težavami, se je spremenila tudi oblika delovanja zdravstvenih in socialnovarstvenih timov. Zdravnik je v sodobnih timih izgubil vlogo edinega odločevalca o oskrbi. Odločanje o oskrbi je postalo naloga celotnega tima. Zakaj? Medicinska sestra, ki je v bolnišnici tudi izvajalka številnih medicinskih ukrepov (na primer bolnikom vstavlja cevke v žilo, da lahko prejmejo infuzijo), lahko hitro opazi, da bolnik ne zmore več prenašati agresivnega zdravljenja, da se mu zdravstveno stanje slabša kljub številnim zdravstvenim ukrepom, zato lahko v timu predlaga, da bi z ukrepi za ohranjanje življenja prenehali, saj bolniku ne koristijo več in mu povzročajo le nepotrebno trpljenje. Negovalka, ki nepokretnega stanovalca doma starejših vsakodnevno poseda na voziček, lahko sodelavcem v timu predlaga, da bi s posedanjem prenehali, saj stanovalec ob posedanju kriči, praska in ščipa zaradi bolečin in trpljenja, ki je povezano s posedanjem. Fizioterapevt, ki poskuša s fizioterapevtsko obravnavo stanovalki z demenco omogočiti, da bi po zlomu kolka ponovno lahko hodila, lahko sodelavcem predlaga, da bi s fizioterapijo prenehali, saj demenca stanovalki onemogoča razumevanje navodil, ki so nujno potrebna za uspešno rehabilitacijo. Tudi socialna delavka, ki ji njene zadolžitve omogočajo širši vpogled v stanovalčevo družino, lahko z informacijami o stiskah družine pomembno vpliva na timske odločitve glede oskrbe stanovalca. Tim, katerega člani sodelujejo pri vseh nalogah, tudi pri odločanju o oskrbi, imenujemo interdisciplinarni tim.
Interdisciplinarno timsko delo presega tradicionalno razumevanje vlog pri oskrbi pacienta/stanovalca – zdravnik ni več edini odločevalec o oskrbi, drugi strokovnjaki v timu mu niso več podrejeni. Še več, interdisciplinarni tim bo medse z veseljem povabil tudi pacienta/stanovalca in njegove bližnje, saj bodo lahko le tako uskladili strokovne predloge glede oskrbe z vrednotami pacienta/stanovalca in njegovih bližnjih ter dosegli optimalno oskrbo.
Timsko delo v zdravstveni in socialnovarstveni oskrbi je mnogo več kot le prijazno in spoštljivo sodelovanje strokovnjakov različnih specialnosti. Za timsko delo je značilno sodelovanje članov tima pri načrtovanju, odločanju in izvedbi oskrbe ter sodelovanje tima pri reševanju problemov, ki se pojavljajo pri izvajanju oskrbe. Nadgradnja interdisciplinarnega timskega delovanja je vključevanje pacienta/stanovalca in njegovih bližnjih v odločanje o oskrbi.
Zdi se, da smo se v Sloveniji glede razumevanja timskega dela, povezanega z oskrbo bolnikov/stanovalcev, zataknili nekje v šestdesetih, sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Vloge v naših timih so večinoma še zmeraj tradicionalno porazdeljene – zdravnik je vodja tima in odločevalec o oskrbi, ostali strokovnjaki izpolnjujejo njegove ukaze. Za učinkovitejše delovanje timov se bomo zdravniki morali spoprijeti z dejstvom, da v interdisciplinarnem timu nismo večvreden člen tima, ostali strokovnjaki v timu pa bodo morali začeti sprejemati odgovornost, ki je neločljivo povezana z odločanjem, če bodo želeli postati enakovredni členi tima.
