Ker pa so se spremenili ne le časi, ampak tudi tehnologije, najbrž ni bilo krivo ne revolucionarno ime ne lastniško preoblikovanje, da so od nekoč slovite tiskarne ob Zmajskem mostu ostali le še spomini in knjige.
Nanjo sem se namreč spomnil, ko sem vzel v roke Chandlerjevo Sestrico in opazil, da je izšla leta 1987 v Trstu, natisnjena pa je bila v tiskarni Ljudska pravica v Ljubljani. Predstavljal sem si, da bi to opazil mlad človek, ki so mu domoljubni strici povedali, da je bila Ljubljana vse do osamosvojitve za železno zaveso. Nemudoma bi šel preverit, kje je bil leta 1987 Trst. Ko bi ugotovil, da je bil že takrat v Italiji, bi najbrž pomislil, da je bilo Založništvo tržaškega tiska organ jugoslovanskih komunistov, ki je preko tam živečih Slovencev skušal vnesti v Italijo boljševistične ideje. A bi hitro ugotovil, da ta knjiga ni mogla izvažati boljševizma, saj gre za ameriški detektivski roman.
Potem sem pomislil, da bi bil ta mladi človek lahko Čeh, ki se je znašel v Ljubljani preko programa Erasmus. Skratka nekdo, ki ve, da so v času totalitarizma na Zahodu tiskali le tiste češke knjige, ki so bile v domovini prepovedane. Mladi Čeh bi nemudoma preveril, ali ni bil Raymond Chandler morda vendarle ameriški boljševik, in ugotovil, da so ga v času vladavine komunistov na Češkoslovaškem tiskali le v letih tik pred praško pomladjo. Se pravi takrat, ko se je njegova domovina tako liberalizirala, da so jo prišli okupirat ruski tanki.
Nakar bi šel mladenič preverit, kako je bilo leta 1987 pri nas, in odkril, da je tega leta izšla 57. številka Nove revije, v kateri so slovenski intelektualci razpravljali o možnostih demokratizacije in suverenosti takratne SR Slovenije, čemur je sledila politična gonja proti reviji, zaradi katere sta bila glavni in odgovorni urednik prisiljena odstopiti.
Mlademu Čehu ne bi bilo nič jasno, medtem ko se zdi našim domoljubom povsem normalno, da so urednika protijugoslovanske številke Nove revije v zloglasnem socializmu kaznovali le tako, da so ju prisilili k odstopu, disidentsko revijo pa so še naprej financirali iz totalitarnega proračuna. In da ima v današnji svobodni demokraciji stranka, ki se ima za ideološko naslednico Nove revije, ob prihodu na oblast pravico ukiniti financiranje civilnodružbenih ustanov, ki ji niso po volji.