Vse je prepočasi, čas nas stiska za vrat. Peš je počasi, sploh če je cilj dlje kot nekaj sto metrov ali kilometer, to je že veliko. Kolo je že nekoliko hitrejše, skiro tudi. A za vse to premikanje je potrebna moč naših mišic, pri tem se utrudimo, to je napor! Pravzaprav imamo dvojna merila: ukvarjamo se s športom, da smo fit, da krepimo svoje mišice, naredimo nekaj za svoje srce, za zdravje, ko pa gre za vsakdanje poti, je naše energije škoda. Težko nam je odpraviti se na drug konec mesta ali v bližnjo sosednjo vas z močjo lastnih mišic. Le zakaj? Potem bi si prihranili nekaj časa za tek, hojo, kakšen drugi šport. Nekaj bi zase naredili že sproti. Čeprav potem ne bi bili športni tudi za okolico.
Andrej Velkavrh Foto: Tomaž Skale
Vse hitrejši smo in potem napor postane težava
Ljudje se premikamo na različne načine. Seveda najprej peš. Čeprav čedalje manj. Kot da nas bi bilo sram uporabljati noge. Morda jih še najbolj pri teku in pohodništvu. Takrat, ko imamo »prosti čas«, kajti v vsakdanjem življenju se nam mudi, zelo mudi.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×