Sušo nekako povezujemo z visokimi temperaturami. Ker takrat več vode iz tal izhlapi, pa tudi rastline je več porabijo, čeprav se znajo tudi vsaj nekoliko prilagoditi temu stanju, tako da zmanjšajo listne reže in s tem izgubo vode skozi liste. A v nedogled pač ne gre. Do suše pa lahko pride tudi brez vročine. Na primer pozimi. Takrat se to pozna na vodostajih, lahko tudi s pomanjkanjem pitne vode, rastlin ta suša niti ne prizadene kaj posebno, saj jo dobesedno prespijo. Spomnim se tudi sušne jeseni. Dokaj suho vreme se je takrat nadaljevalo iz poletja. In čeprav so bile temperature prijetno jesenske, je bilo res suho. Zemlja je bila razpokana, ponekod je bil bolj prah kot prst, makadamske ceste so bile eno samo prašno vozišče. V naravi se, vsaj na prvi pogled, sploh ni videlo, da je suho, razen morda na travnikih. Ampak takrat tako ali tako skoraj nič več ne raste, listje rumeni in se počasi obletava, nekako pričakovan jesenski pogled.
Vročina naša vsakdanja
Vročina naša vsakdanja. Kakšna sreča, da je bila vmes daljša ohladitev ali vsaj osvežitev. Prav čudim se rastlinam, da je še kaj zelenega okoli nas! Doživel sem že sušo, ko je rumenelo listje na drevju in je potem, ob prvem izrazitejšem dežju, ponovno pognalo liste. Je vseeno še toliko vode globlje v tleh, kamor sežejo njihove korenine?
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×