A če ostanemo pri pregovorih, ena lastovka še ne prinese pomladi, ena porcija dežja pa še zdaleč ne konča take suše, kot smo jo imeli. Dež je tako ali tako prišel prepozno, ne za vse, toda pogled na gozdove je več kot zgovoren. V teh dneh lahko že od daleč ugotovimo, kje so tla plitva, kje je plast prsti tanka, skoraj bi se lahko šli tudi geološko analizo tal – na kraških tleh je drevje precej bolj prizadeto, medtem ko so posledice na kamninah, ki zadržujejo vodo bolj na površju, manj izrazite. Seveda je s tlemi povezano tudi, katere drevesne vrste prevladujejo, nekatere so bolj občutljive za sušo kot druge. Škoda, letošnja jesen verjetno ne bo tako pisana, tudi če bo vreme oktobra temu naklonjeno. Veliko listja je odpadlo že zelenega, posušenega in v gozdu; če ste malo pozorni, je poseben vonj po takem odpadlem listju. Drugačen je od vonja jeseni v gozdu, ko listje odmre, kot mora. Vsaj travniki so nekoliko ozeleneli, pa še to ne povsod. In zdaj, kot v posmeh, spet vroče in brez konkretnega dežja.
Foto: Tomaž Skale
Vročina ima devet življenj
Počasi bo treba spremeniti slovenski pregovor, da ima mačka devet življenj, v »Vročina ima devet življenj«. Resnično sem upal, da je je, vsaj za letos seveda, konec. Ampak ne! Spet bo 35 stopinj in kje še več, čeprav bo to vendarle drugače kot junija in julija, ko so bili dnevi daljši in sonce višje na nebu. In noči, pravzaprav jutra, bodo zato bolj sveže. Ja, z nečim se pač moramo tolažiti. Zadnji dež je ustvaril varljiv občutek, da smo premagali sušo in tudi vročino. Kako malo je potrebno, kajne, saj smo si tega najbrž vsi želeli?!
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×